Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih predstavlja temelj za usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti v Sloveniji ter spodbuja enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. S tem zakonom so staršem zagotovljene pravice do različnih oblik starševskih dopustov in nadomestil, ki jim omogočajo lažje preživljanje časa z novorojenčkom ter skrb zanj. V Sloveniji je sistem starševskega varstva zasnovan tako, da zagotavlja finančno in socialno varnost staršem v prvih mesecih življenja otroka ter omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
Materinski dopust: Temelj skrbi za novorojenčka in materino zdravje
Materinski dopust je ključna pravica, ki omogoča materi pripravo na porod, nego in varstvo otroka takoj po porodu ter zaščito njenega zdravja ob rojstvu in po njem. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni. Mati običajno nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem predpisanem roku, neizrabljenega dela dopusta ne more izkoristiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
Vloga za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in nadomestila se vloži na pristojnem Centru za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če je porod nastopil pred predvidenim datumom in mati še ni obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če zdravstveno stanje tega ne dopušča, v tem primeru pa naj delodajalca obvesti eden od njenih sorodnikov.
Med materinskim dopustom mati prejema 100% nadomestilo plače. Znesek nadomestila je odvisen od prispevkov, ki jih je mati plačevala za starševsko varstvo. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge. Kot zadnji mesec za izračun osnove se šteje osnova, od katere so bili prispevki obračunani v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, za vlogo, vloženo v septembru, se upoštevajo plače od julija predhodnega leta do junija tekočega leta. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno.
Za samostojne podjetnice je ključno, da so ob začetku porodniškega dopusta vključene v obvezno socialno zavarovanje. Vlogo za materinski dopust in nadomestilo oddajo na pristojnem CSD najkasneje dan pred začetkom dopusta in najhitreje 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Če podjetnica zamudi z oddajo vloge, se začetek dopusta šteje od datuma oddaje vloge ali rojstva otroka, kar lahko vpliva na dolžino in višino nadomestila. Med porodniškim dopustom država prevzame plačilo prispevkov, vendar le v primeru, da podjetnica v tem času dejansko ne opravlja nobene dejavnosti. Če inšpektorat odkrije, da podjetnica kljub dopustu dela, ji preneha pravica do nadomestila, pri čemer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
Očetovski dopust: Aktivno vključevanje očetov v zgodnjo skrb za otroka
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka že v zgodnji dobi. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 koledarskih dni. Ta dopust se lahko izkoristi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje do tretjega meseca starosti otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva na matero. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Vloga za očetovski dopust se vloži na CSD. Če oče očetovskega dopusta ne izkoristi, lahko to pravico koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. Vloga se vloži po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta, na CSD, kjer je mati uveljavljala ali bi uveljavljala svoje pravice.
Med očetovskim dopustom je oče upravičen do očetovskega nadomestila, ki znaša 100 % osnove. Osnova za izračun je enaka kot pri materinskem nadomestilu. Vendar pa je izplačilo očetovskega nadomestila navzgor omejeno z dvainpolkratnikom vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami, kar trenutno znaša 2.862,74 evrov bruto. Za prvih 15 dni očetovskega dopusta država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za ostalih 55 dni pa plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Starševski dopust: Fleksibilna podpora staršem v prvih letih otrokovega življenja
Starševski dopust predstavlja pomemben del starševskega varstva, ki omogoča nadaljnjo nego in varstvo otroka po izteku materinskega dopusta. Vsakemu od staršev pripada pravica do starševskega dopusta v trajanju 160 dni (skupaj 320 dni), ki ga lahko izkoristita v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Od tega je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev.
Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). Neprenosljiv del starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev izkoristi najpozneje do osmega leta starosti otroka. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Če eden od staršev ne uveljavlja pravice do starševskega dopusta, lahko drugi starš koristi celoten dopust.
Vloga za starševski dopust se vloži na CSD. Tudi pri starševskem nadomestilu velja zgornja omejitev na dvainpolkratnik povprečne mesečne plače. Če se starševski dopust izrablja v obliki delne odsotnosti z dela, pripada nadomestilo v sorazmernem delu.
Posebne okoliščine in daljši dopusti
V primeru, ko otrok potrebuje posebno nego in varstvo zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju ali dolgotrajne hujše bolezni, ki je ugotovljena po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, se lahko pravica do starševskega dopusta podaljša. Vlogo za naknadno uveljavitev pravice do starševskega dopusta in nadomestila je potrebno vložiti na CSD.
Posvojitelji ali osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, lahko uveljavljajo pravico do starševskega dopusta in nadomestila najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. Vlogo za uveljavitev pravic v teh primerih je potrebno oddati na CSD.
Ob rojstvu ali posvojitvi dvojčkov in ob posvojitvi dveh različno starih otrok do treh let se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni, prav tako ob posvojitvi več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
Starševski dopust se za 30 dni podaljša tudi, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole, za 60 dni za tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole in za 90 dni za štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.
Ob rojstvu ali posvojitvi dvojčkov oziroma več hkrati živo rojenih otrok ali pa dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka se za dodatnih 10 dni podaljša očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka.
Mnenje o podaljšanju pravic zaradi posebne nege in varstva otroka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju ali dolgotrajne hujše bolezni centrom za socialno delo podajo zdravniške komisije. Podaljšanja starševskega dopusta se seštevajo, kar v praksi denimo pomeni, da bo mamica po rojstvu nedonošenih dvojčkov lahko na starševskem dopustu 90 dni dlje, hkrati pa se ji bo starševski dopust podaljšal za določeno število dni zaradi rojstva nedonošenčkov.
Starševski dodatek in druge finančne pomoči
Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom) po 77 dneh od rojstva otroka, ki niso zavarovane za starševsko varstvo, kot so na primer študentke ali nezaposlene osebe. Trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je za čas trajanja pravice vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mati (oziroma oče) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Sloveniji.
Otroški dodatek je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji, in sicer do 18. leta starosti otroka. V primeru enostarševske družine se znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če je ne uveljavlja eden od staršev. Rejniki do te pomoči niso upravičeni. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka se vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno ali začasno prebivališče ali sedež njenega delodajalca. Pravico je mogoče uveljaviti največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Ta pomoč se lahko uveljavlja hkrati z vlogo za materinski dopust ali starševski dodatek, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za enkratni prispevek ob rojstvu novorojenca. Ta prispevek se razlikuje od občine do občine.
Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Vlogo je treba vložiti 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo.
Krajši delovni čas zaradi starševstva in plačilo prispevkov
Krajši delovni čas zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (najmanj 20 ur na teden). Oba starša lahko koristita to pravico hkrati, vendar skupna izraba ne sme preseči 20 ur tedensko.
V določenih primerih imajo starši pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti. To pravico uveljavlja vlagatelj najpozneje 30 dni po začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok pripada staršu, ki zapusti trg dela, in jo uveljavlja najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela.
Vpliv na kariero in delovno okolje
Medtem ko so porodniški dopusti in sorodna nadomestila ključni za podporo staršem, raziskave kažejo tudi na njihov vpliv na kariero in delovno okolje. Nekateri avtorji pojasnjujejo težave s sklenitvijo delovnega razmerja, dodatne obremenitve, onemogočanje napredovanja, poslabšanje odnosa z nadrejenimi, večje tveganje za prekinitev delovnega razmerja ter razlike v višinah plač z različnimi percepcijami moških in žensk na delovnem mestu. Correll, Benard in Paik na primer ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi selekcijskih kadrovikov njihove raziskave ob pregledu življenjepisov in prošenj za delo pristranski v prid očetom ter da so matere v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane, manj primerne za zaposlitev ali napredovanje in si nasploh zaslužijo nižje plače.
Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok, pri čemer je bilo to vprašanje pogosteje zastavljeno ženskam (28%) kot moškim. Podatki pridobljeni na slovenskem vzorcu očetov in mater kažejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3% moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje. Matere poročajo o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu kot očetje. O poslabšanju odnosov z nadrejenimi po rojstvu najmlajšega otroka pa poroča 13 % anketirank in le 3 % anketirancev.
Nekatere matere, ki se ob koncu porodniškega dopusta primorane vrniti na delovno mesto, ob tem občutijo separacijsko anksioznost. Gre za neprijeten emocionalni občutek krivde, žalosti ali skrbi, ki je povezan z izkušnjo ločitve od otroka. Matere se pogosto čutijo krive, ker otroka v času delovnika dajejo v varstvo, so zaskrbljene glede ustreznosti varstva in otrokovega počutja.
Zaključek
Slovenija se uvršča med države, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo obsežno podporo. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih zagotavlja širok spekter pravic, ki omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter finančno varnost v prvih mesecih otrokovega življenja. Poznavanje postopkov in rokov za uveljavljanje teh pravic je ključnega pomena za zagotovitev nemotene podpore staršem v tem pomembnem obdobju.
tags: #kaksen #status #ima #porodniska