Čas nosečnosti je čas poplave najrazličnejših vprašanj. Bo fantek ali punčka? Bo miren ali živahen otrok? Kako bo izgledal/a? Komu bo bolj podoben oziroma podobna? Bo nos podedoval/a po očku ali mamici? Kakšne barve bodo oči vašega otroka? Kakšni bodo lasje? Ravni, skodrani, temni, svetli? Zagotovo ste izjemno radovedni in vznemirjeni tudi vi. Nevednost in napeto pričakovanje imata zagotovo svoj čar, kljub temu pa si večina bodočih mamic vsaj delno želi izvedeti, kakšen bo njen otrok. Če vas zanima, kolikšne možnosti ima vaš otrok, da podeduje barvo vaših ali partnerjevih oči, berite naprej.
Kaj določa barvo oči otroka?
V splošnem je barva oči vašega otroka odvisna od tega, kakšne barve oči imate vi in otrokov oče. Otrok lahko dobi kombinacijo barve vajinih oči, vendar je veliko odvisno tudi od tega, ali je vaš gen za določeno barvo oči dominanten ali recesiven. Običajno v paru prevlada dominantni gen pred recesivnim.
Modrook ali rjavook?
Čeprav se zgodi redko, je povsem možno, da starša, ki imata oba modre oči, spočneta otroka z rjavimi očmi. In čeprav je rjava barva načeloma prevladujoča, je povsem možno, da imata tudi dva rjavooka starša modrookega dojenčka - čeprav zelo malo verjetno.
- Če otrok podeduje recesivni gen za modre oči vašega partnerja in dominantni gen za rjave oči od vas, bo barva oči vašega otroka rjava.
- Če otrok podeduje dominanten gen za rjavo barvo od obeh staršev, bo imel rjave oči.
- Če imata oba starša dominanten gen za rjave oči in recesivni gen za modre oči in sta oba dala otroku recesivni gen za modre oči, bo imel otrok modre oči.
Kakšne so možnosti za določeno barvo oči vašega otroka, lahko izračunate tudi s pomočjo posebnega kalkulatorja. Enostavno vnesite barvo svojih oči in oči otrokovega očeta in preverite, kakšne možnosti ima vaš otrok. Nikoli pa ne veste, kdaj vas življenje preseneti.
Barva oči novorojenčkov: Od modrine do končne barve
Večina otrok se rodi z modrimi ali sivo-modrimi očmi. Ta začetna barva je posledica majhne količine pigmenta melanina v šarenici. Telo novorojenčka namreč šele postopoma prične proizvajati melanin, proces, ki ga spodbujata sončna svetloba in čas. Zato je značilno, da imajo otroci s svetlo poltjo pogosteje modro-sive oči ob rojstvu.
Dojenčki belopoltih staršev se najpogosteje rodijo s temno modrimi očmi, z odtenkom sive, toda barva se lahko nekajkrat spremeni do prvega rojstnega dneva. Dojenčki drugih ras se rodijo z rjavimi očmi, le-te pa tudi ostanejo takšne.
Pri rojstvu, ko otrok pride na svet in takoj na močno svetlobo, se spodbudi nastajanje melanina v šarenici in to lahko pride do spremembe barve. Samo drobtinica melanina in otrok bo imel modre oči, dodate še malo melanina in oči postanejo sive, zelene ali lešnikove barve. "Ob rojstvu imajo zelo malo pigmenta, zato je barva svetlejša. Ko otrok raste, je vse več pigmenta. Melanin je protein, količina in vrsta pa sta zapisana v genih. Šarenice, ki vsebujejo veliko melanina, so temnejše," navaja strokovnjakinja.
Potomci azijske in temnopolte rase se običajno rodijo z rjavimi očmi, ki praviloma ostanejo takšne, spremeni se le odtenek prvotne barve. Za razliko od njih lahko otroci s svetlimi očmi zamenjajo kar nekaj odtenkov barve, preden se jim izoblikuje dokončna barva. Včasih se to dogaja tudi pri ljudeh, ki ostanejo modrooki do konca življenja. Zgodi pa se tudi, da narava podari rjave oči posameznikom s svetlejšo poltjo. Tudi pri črnookih otrocih lahko prvobitna barva oči posvetli.
Časovnica izoblikovanja barve oči
Čas, ko se barva oči pri otrocih dokončno izoblikuje, se razlikuje od posameznika do posameznika. Nekaterim se dokončna barva oči izoblikuje že v dveh ali treh mesecih po rojstvu, pri drugih pa lahko ta proces traja več let. Tega starši običajno ne vedo in so ob spoznanju pogosto presenečeni.
Razširilo se je mnenje, da je barva oči povezana tudi z dojenjem in da se barva oči dokončno izoblikuje, ko dojenček preide na uživanje goste hrane. Pediatri pa trdijo, da je to zgolj naključno sovpadanje dveh pomembnih prelomnic v otrokovem življenju. Večina strokovnjakov je mnenja, da se barva oči dokončno izoblikuje najpozneje pri starosti treh let. Po tej starost se, po besedah strokovnjakov, barva šarenice več ne spreminja in se ta proces zaključi.
Do otrokovega šestega meseca starosti se bo barva oči spreminjala večkrat, potem se barva ustali. Več stvari lahko vpliva na spremembo, med drugim tudi zdravila in okolje, tako da se pri nekaterih ljudeh barva oči spreminja vse življenje. Pri večini pa postane jasna do prvega leta starosti.
"Barva oči se najbolj dramatično spreminja med šestim in devetim mesecem starosti, pri nekaterih tudi do 12. meseca. Takrat šele lahko rečemo, kakšno barvo oči bo imel otrok. V redkih primerih otroci spreminjajo barvo do tretjega leta starosti. Najbolj redka barva oči je zelena, ima jo le pet odstotka svetovne populacije."
Večina otrok namreč pokuka na svet z nebeško modro barvo oči, a dokončna barva se pri posamezniku izoblikuje nekoliko kasneje. Oftalmologi za to krivijo majhno količino pigmenta na šarenici, ki ga organizem postopno proizvaja pod vplivom sončne svetlobe. Brez zadostne količine tega pigmenta so oči modro-sive. To je značilno za večino otrok svetle polti.
Strokovnjaki pravijo, da boste največjo spremembo najverjetneje opazili med šestim in devetim mesecem starosti. V nekaj tednih ali mesecih boste morda opazili, da barva otrokovih oči postane temnejša. "Sprememba je tako postopna, da je morda sploh ne boste opazili, dokler se nekega dne vaš dojenček ne zbudi in vas preseneti z drugačno barvo oči," pojasnjuje oftalmolog. Do dopolnjenega 12. meseca ima večina dojenčkov svojo trajno barvo oči. Dr. Frederick pravi, da se barva oči nekaterih otrok lahko spremeni do šestega leta starosti. V vsakem primeru se bo barva otrokovih oči spremenila brez kakršnega koli vpliva na vid ali druge težave z očmi.
Genetika in barva oči: Zapleteno dedovanje
Barva oči je močno povezana z genetiko, vendar njeno dedovanje ni tako preprosto, kot bi si morda mislili. Pogosto se srečujemo s presenečenji, ko otrok dobi drugačno barvo oči od obeh staršev. Vsak od svojih staršev podeduje dva gena - enega od matere in enega od očeta.
- Če imata oba starša modre oči: Otrok bo skoraj zagotovo imel modre oči. Ni verjetno, da bi imel temnejši odtenek od staršev.
- Če ima eden od staršev modre oči, drugi pa rjave: Otrok lahko podedi katero koli barvo oči, možnosti so približno enake za modro, rjavo ali zeleno.
- Če imata oba starša rjave oči: Obstaja velika verjetnost, da bo imel otrok rjave oči. Vendar pa se lahko pojavi tudi druga barva, saj obstajajo recesivni geni, ki lahko preskočijo generacijo. Če sta imela eden od staršev ali stari staršev rjave oči, drugi pa modre ali zelene, je verjetnost za rjave oči pri otroku okoli 50 %.
Če imata mamica in očka rjave oči, je tako 75 odstotkov verjetnosti, da jih bo imel tudi njun potomec. Če ima vsaj eden od staršev ali starih staršev rjave in drugi modre ali zelene oči, je polovica možnosti, da bo imel tudi otrok rjave oči. Če ima očka modre in mamica rjave ali obratno, se verjetnost porazdeli na 50 proti 50. Če imata oba zelene oči, jih bo verjetno imel tudi otroček, pri starših z zelenimi in modrimi očmi je verjetnost polovična. Če imata oba starša modre oči, pa jih bo v ogromni večini primerov imel tudi njun dojenček.
Izjemno redko se zgodi, da se modrook otrok rodi staršem z rjavimi očmi, če je v družinskem drevesu več bližnjih sorodnikov z modrimi očmi. Tako imata lahko dva rjavooka človeka vseeno potomca z modrimi očmi, a zgolj, če so jih imeli njuni starši, torej babica in dedek. Takrat govorimo o prikritem genu. In obratno - starši z modrimi očmi imajo lahko rjavookega otročka.
Genetika barve oči | Kako se določa barva oči
Anatomija šarenice in vpliv melanina
Šarenica ali iris je po obliki podobna ploščatemu prstanu z odprtino v sredini, ki ji pravimo zenica. Barva šarenice okrog zenice je odvisna od pigmenta melanina in narave odsevanja svetlobe. Količina pigmenta določa nasičenost barve očesa - več je melanina, temnejše so oči.
Količina melanina določa občutljivost posameznikovih oči na svetlobo. Zahvaljujoč zaščitnemu pigmentu svetloba prodre v notranjost zrkla le skozi zenico. Manj melanina proizvede telo, večja je verjetnost za svetlejše modre oči. Z malo več pigmenta bodo oči zelene ali lešnikove, z veliko več pa temnejše rjave barve.
Po rezultatih znanstvenih testov je roženica modrookih ljudi dvakrat bolj občutljiva od tiste pri rjavookih in kar štirikrat bolj od tiste pri ljudeh s črnimi očmi. Svetle oči so občutljive na svetlobo.
Redke barve oči in druge posebnosti
Zelena barva oči je relativno redka. Ta ni povsem dominantna in je tako najmanj predvidljiva za dedovanje. V kombinaciji s svetlimi očmi se lahko pri otrocih prikažejo v temnejših odtenkih. Najredkejša barva oči je sicer zelena; ima jo le okoli pet odstotkov ljudi na vsem svetu. Plavookih naj bi bilo okoli 15 odstotkov, preostanek je rjavookih.
Še redkeje pa se rodijo otroci z različnima šarenicama. Različna barva levega in desnega očesa se pojavi, ko se srečata dve enako dominantni barvi pri starših. Če imata oba starša svetlo modre oči, otrok ne bo imel oči temnejšega odtenka, kot je starševski.
Posebnost so albini, pri katerih so oči zaradi pomanjkanja melanina izredno svetle. Velikokrat imajo težave z vidom: pogosto so preobčutljivi na sončno svetlobo, škilijo, slabo vidijo in so v najhujših primerih slepi. Po statističnih podatkih je ta anomalija izjemno redka. Primeri se le en takšen primer na dvajset tisoč ljudi (vštete so tudi osebe temne polti). En albino gen srečamo na približno vsakih sedemdeset ljudi.
Na spreminjanje oči vplivajo kasneje tudi okolje in zdravila in pri okoli 10 odstotkih ljudi se barva spreminja tudi v odrasli dobi. Obenem je lahko barva enakomerna ali raznolika, ko v očeh opazimo več različnih barvnih pikic. Izjemno redko sta lahko očesi pri enem človeku tudi različne barve, kar se imenuje heterokromija, ko šarenici obarvata dva enako dominantna gena.
Barva oči in karakter: Starodavna prepričanja in sodobne teorije
Že v davnih časih so ljudje pripisovali barvi oči velik pomen. Nove teorije, podkrepljene s psihološkimi raziskavami, povezujejo barvo oči s karakterjem. Sivooki ljudje bi naj bili odločni in usmerjeni k cilju, rjavooki vzdržljivi in sposobni najti pot iz kriznih situacij, zelenooki strpni, modrooke pa bi naj odlikovala komunikativnost in stvarnost.
Čeprav je barva oči fascinanten vidik dednosti in razvoja, je pomembno poudariti, da je v končni fazi najpomembnejše zdravje in sreča otroka, ne glede na barvo njegovih oči.
Očesne težave pri novorojenčkih: Kaj morate vedeti
Poleg barve oči se novorojenčki v prvih tednih po rojstvu soočajo s številnimi drugimi spremembami in značilnostmi, ki se nanašajo tudi na njihove oči. Očesne težave v prvem letu življenja so pogoste in pri starših pogosto vzbudijo skrb. V večini primerov gre za nenevarna in prehodna stanja, ki se spontano izboljšajo.
Med najpogostejša očesna stanja pri novorojenčku in dojenčku do prvega leta starosti sodijo zapora solznih poti, konjunktivitis novorojenčka ter vnetje robov vek (blefaritis).
Pri zapori/zoženju solznih poti je bistvenega pomena poznavanje pravilne masaže v predelu solzne vrečke in redno spiranje očesne površine ter noska. Epidemiološke raziskave so pokazale, da je ZSP prisotna pri 5-20 % otrok v prvem letu življenja. V 20 % je ZSP obojestranska. V redkih primerih ZSP lahko privede tudi do hujših vnetij okolnih struktur. Če ZSP vztraja tudi po 12. mesecu starosti, sta na mestu sondiranje in prebrizganje solznih poti v splošni anesteziji.
Konjunktivitis novorojenčka (KN) je vnetje ali okužba očesne veznice v prvem mesecu po rojstvu. Najpogostejša okužba v 1. mesecu starosti in prisotna pri 1-25 % novorojenčkov. KN razdelimo v tri skupine: kemijski konjunktivitis, bakterijski konjunktivitis in virusni konjunktivitis. V večini je KN samoomejujoč in ne ogroža vida. Redke oblike KN lahko spremljajo resni sistemski učinki, ki včasih povzročijo slepoto.
Blefaritis je pogosta kronična težava očesne površine v vseh starostnih obdobjih, neredko pa se prvič pojavi že v dojenčkovem obdobju. Gre za bolezen robov vek z izrazitim vnetjem ali brez njega. Z blefaritisom so povezani konjunktivitis, pojav hordeolov in cist žlez v vekah, keratitis, prizadetost kože itd. Simptome blefaritisa pri otroku lajšamo podobno kot pri odraslem.
Hordeolum je na dotik občutljiva, vnetna sprememba na robu veke, ki se je pojavila pred kratkim (nekaj dni), z izcedkom in okolno rdečino ter oteklino. Večina hordeolov se spontano predre in drenira navzven v 1-2 tednih. Halacij (ječmen) ali lipogranulom žlez v robovih vek je neboleča in elastična sprememba v veki. Bolezen poteka bolj kronično kot pri hordeolu.
Čeprav je večina teh stanj nenevarnih in se ob ustrezni negi običajno izboljša spontano, je pomembno, da starši poznajo znake, kako poteka osnovna obravnava in kdaj je potreben pregled pri pediatru ali oftalmologu.