Kašelj pri dojenčku, še posebej pri tako majhnem, kot je štirimesečni, starše pogosto skrbi. Čeprav je kašelj naravni obrambni mehanizem telesa, namenjen čiščenju dihalnih poti, se pri dojenčkih, katerih imunski sistem se še razvija, lahko izkaže za resnejšega. Zavedanje o različnih vrstah kašlja, njihovih vzrokih in ustreznih ukrepih je ključno za zagotavljanje dobrega počutja najmlajših.
Razumevanje kašlja: Obrambni mehanizem telesa
Kašelj je refleksni obrambni mehanizem, ki služi za čiščenje dihalnih poti in s tem za vzdrževanje zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov. Receptorji za kašelj, ki v večini ležijo v zgornjih dihalnih poteh, se zaradi različnih dražljajev vzdražijo in pošljejo signal po živcih do centra za kašelj v možgane. Sledi globok vdih, ki napolni pljuča z zrakom, zapre se poklopec in približata glasilki. Skrčijo se trebušne mišice, ki potisnejo vsebino trebušne votline proti preponi, močno se skrčijo tudi dihalne mišice, kar stisne zrak v pljučih in zviša njegov tlak. S pomočjo kašlja se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci, delci hrane), odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz, ki se ob vnetjih povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti. Refleks kašlja sproži mehansko ali kemično draženje receptorjev za kašelj, ki so v grlu, sapniku in sapnicah. V pljučnih mešičkih teh receptorjev ni. Kašelj je sestavljen iz globokega vdiha, ki mu sledi sunkovito iztisnjenje plinov skozi grlo.
Pri otroku je kašelj glavna bolezenska značilnost akutnih, ponavljajočih se in kroničnih obolenj dihal. Najpogostejši vzrok kašlja pri otroku je virusno vnetje sapnic ali bronhitis. Pri tej bolezni kašelj, ki je le ena od bolezenskih značilnosti, izgine v enem do dveh tednih. Kašelj je lahko le ena od bolezenskih značilnosti, ki so mu pridruženi še drugi bolezenski znaki, na primer, povišana telesna temperatura, piski, hripavost. Kašelj brez drugih znakov pa je najpogosteje posledica draženja sluznice dihal, na primer, pri pasivnem ali aktivnem kajenju, lahko pa je tudi psihično pogojen.
Vrste kašlja pri dojenčkih in otrocih
Poznamo dve glavni vrsti kašlja: suhi in mokri kašelj.
- Suh, dražeč kašelj: Pri tej vrsti kašlja otrok veliko pokašljuje, ob tem pa se ne izloči nič sluzi. Pogosto ga spremljajo draženje in bolečine v žrelu. Ta kašelj je značilen na začetku virusnih obolenj dihal ali ko so v zraku dražeče snovi (prah, dim, ipd.). Kasneje se lahko razvije v moker kašelj. Pri suhem, dražečem kašlju otrok veliko pokašljuje in ob tem se ne izloči nič sluzi. Pogosto ga spremljajo draženje in bolečine v žrelu.
- Moker ali produktiven kašelj: Pri tej vrsti kašlja otrok izkašljuje gosto sluz. Ta kašelj je značilen za obolenja dihal, pri katerih je večja tvorba sluzi, na primer pri bakterijskih okužbah in nekaterih kroničnih obolenjih dihal. Pomembno je, da otrok zaužije čim več tekočine, saj se tako sluz razredči in olajša izkašljevanje. Pri produktivnem kašlju se tako razredči sluz in olajša izkašljevanje. Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj. Pri produktivnem kašlju pride v poštev ekspektorans. Ta pomaga zmehčati sluz, ker razredči sapnične izločke in tako olajšuje izkašljevanje. Vpliva na sestavo in transport sluzi. Sočasno jemanje antitusikov in ekspektoransov se ne priporoča.
Pomembno je tudi, kako dojenček kašlja. Pediater pogosto iz dojenčkovega kašlja sklepa na to, kateri del dihal je bolan.
- Lajajoči kašelj: Ta kašelj je značilen pri laringitisu oziroma takrat, ko je otežen prehod zraka skozi grlo. Tak kašelj navadno spremlja glasno vdihovanje zraka (stridor). Laijajoč kašelj je običajno pridružen oteženemu zelo glasnemu vdihovanju zraka (stridor) ter hripavosti in je posledica otežkočenega prehoda zraka skozi predel grla. V primeru, da se pri otroku pojavi takšen kašelj, je treba obiskati zdravnika. Hripav kašelj, ki ga spremlja "strgajoč" zvok, ki je podoben glasu tjulnja ali laježu psa, kaže na subglotični laringitis.
Vzroki za kašelj pri 4-mesečnem dojenčku
Doječki in malčki se pogosto srečujejo z najrazličnejšimi virusnimi obolenji kot sta prehlad in gripa. V prvem letu starosti imajo dojenčki v povprečju kar šest do osem prehladnih obolenj, njihovo število pa se ob vstopu v zunanje varstvo še poveča. Otroški kašelj pri štirimesečnem dojenčku lahko povzročijo različni dejavniki in vzroki. Vzrok kašlja pri otrocih so v glavnem okužbe dihal, kot so:
- Prehlad: Najpogostejši vzrok kašlja pri dojenčku in otrocih. Povzročajo ga različni virusi, najpogosteje pa rinovirusi. Simptomi vključujejo kašelj (običajno suh na začetku), zamašen nos, kihanje, boleče grlo, občasno povišano telesno temperaturo. Otrokom teče iz nosu ali imajo zamašenega, kihajo ali tudi suho kašljajo, lahko imajo tudi boleče grlo, vročino in ne morejo jesti. Vlaženje zraka: Vlažilec zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. Fiziološka raztopina in aspirator: Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko aspirator omogoča odstranitev sluzi. Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje.
- Krup (Laringitis): Vnetje zgornjega in spodnjega dihalnega sistema, ki ga najpogosteje povzroča virus parainfluence tipa 1. Kaže se s simptomi, kot so suh lajajoč kašelj, oteženo dihanje in hripav glas. Laringitis se običajno pojavlja pri otrocih, mlajših od pet let. V primeru, da se pri otroku pojavi takšen kašelj, je treba obiskati zdravnika. Če nimate vlažilnika prostora, lahko z otrokom stopite v kopalnico, kjer odprete tuš s toplo vodo, zaprete vrata kopalnice in pustite otroka, da nekaj časa vdihuje vlago. Več o laringitisu si preberite TUKAJ.
- Bronhiolitis: Vnetje majhnih dihalnih poti v pljučih (bronhiolov), ki je ponavadi posledica okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Najpogosteje se pojavlja pri dojenčkih do prvega leta starosti. Prisotni simptomi obsegajo suh kašelj, rahlo povišano temperaturo, hitro plitvo dihanje, sopenje, apnejo (začasno prenehanje dihanja) in cianozo (modrikavost kože). Otrok je ponavadi zelo zaspan. Zaradi nezrelosti obrambnih mehanizmov otrok nekateri virusi (rino virusi in RSV - respiratorni sincicijski virus) povzročijo hude poškodbe sluznice dihalnih poti, ki lahko po ozdravitvi ostanejo še več let. V prvih dveh letih bivanja v skupini vsi otroci prebolijo okužbo z virusom RSV. Sluznica, ki jo poškoduje ta virus ima spremenjen videz, naravni mehanizmi zaščite sluznice pa so bistveno oslabljeni. Tako lažje pride do nadaljnjih okužb z izrazitejšimi znaki vnetja. Kot odgovor na novo okužbo se pojavi močna oteklina sluznice, ki bistveno ovira prehod zraka v najmanjših vejah bronhijev Pojavi se obstrukcija spodnjih dihalnih poti, ki jo prepoznamo po piskajočem dihanju (piskanje pri izdihu), kratkem in hitrem dihanju, podaljšanem izdihu in napadih »gostega« kašlja, ki se stopnjuje v ležečem položaju.
- Bronhitis: Infekcijsko vnetje bronhijev, dihalnih poti, ki vodijo do pljuč. Ko je vaš otrok prehlajen ali ima gripo, vnetje grla ali infekcijo sinusov, se virus, ki povzroča ta obolenja, lahko razširi tudi na bronhije. Ko virus preide na bronhije, dihalne poti zatečejo, so vnete in so polne sluzi. Otrok lahko občuti bolečine v prsih, težko diha in ima kratko sapo. V kolikor gre za težje obolenje s bronhitisom, se lahko pojavi povišana telesna temperatura, ki traja nekaj dni, kašljanje pa tudi nekaj tednov. Kašelj je suh in dražeč.
- Oslovski kašelj (Pertussis): Povzroča ga bakterija Bordetella pertussis. Kljub obveznemu cepljenju se še lahko pojavi pri otrocih, mlajših od pet let. Značilni so siloviti napadi kašlja, ki jim sledi nenaden globok vdih z značilnim zvokom, podobnim oslovskemu riganju. Pri dojenčku lahko povzroči občasne premore v dihanju. Otroka lahko tudi sili na bruhanje. Ker je povzročitelj bakterija, so pri zdravljenju potrebni antibiotiki. Ob zaznanih znakih oslovskega kašlja pri otroku je torej treba nemudoma o tem obvestiti zdravnika. Oslovski kašelj pri otroku povzroča bakterija. Kljub obveznemu cepljenju otrok se še lahko pojavi kak primer pri otrocih, mlajših od pet let. Pri pojavu oslovskega kašlja zaznamo simptome, ki so sicer značilni tudi za prehlad, nato pa jim sledi kašelj, ki se pojavlja v obliki močnih napadov, čemur pa sledi nenaden globok vdih z značilnim spremljajočim zvokom, ki je slišati kot oslovsko riganje. Pri dojenčku lahko povzroči občasne premore v dihanju. Otroka lahko tudi sili na bruhanje. Ker je povzročitelj bakterija, so pri zdravljenju potrebni antibiotiki. Ob zaznanih znakih oslovskega kašlja pri otroku je torej treba nemudoma o tem obvestiti zdravnika.
- Pljučnica (Vnetje pljuč): Resna bolezen, ki jo lahko povzročijo bakterije ali virusi. Običajni simptomi vključujejo produktiven kašelj, bolečino v prsih, mrzlico, vročino in težko dihanje. Pljučnica je resna bolezen, zlasti pri otrocih. Povzročijo jo lahko bakterije ali virusi. Pri otrocih, starejših od pet let, pljučnico pogosteje povzročajo bakterije, medtem ko pri dojenčkih in otrocih, mlajših od pet let, pljučnico pogosteje povzročajo virusi. Med simptome, ki nakazujejo na vnetje pljuč pri otroku, štejemo utrujenost in slabo počutje, povišano telesno temperaturo, pospešeno dihanje, težko dihanje ali bolečine pri dihanju, nemir in oteženo hranjenje (predvsem pri manjših otrocih) ter suh kašelj.
Drugi vzroki za kašelj, zlasti kroničen, so lahko:
- Astma
- Kronične bolezni dihal (cistična fibroza, bronhiektazije)
- Nepravilnosti v področju ust, žrela in požiralnika, ki povzročajo zatekanje hrane v dihala.
- Stalno draženje sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, na primer dimu (tudi pri pasivnem kajenju). Otroci, ki bivajo v prostorih kjer odrasli kadijo, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal.
- Aspiracija tujka (zlasti pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti, na primer arašidi, dražeji, kapsule, drobne igračke).
Pri otrocih kašelj obravnavamo drugače kot pri odraslih. Okužba, ki bi pri odraslem povzročila le majhne težave, je lahko za otroka življenjsko ogrožujoča. Za otroke, mlajše od šestih mesecev, je kašelj še posebej nevaren. Dojenčki, mlajši od štirih mesecev, ne kašljajo veliko, zato je kašelj pri tako majhnih otrocih treba jemati zelo resno, navaja dr. Catherine Dundon, profesorica pediatrije na zdravstveni fakulteti Univerze Vanderbilt v Goodlettsvilleu. Sledite tem nasvetom, da boste lažje prepoznali resnost stanja.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Kašelj v večini primerov izzveni sam od sebe in ni resnejša nevarnost za zdravje otroka, zato ni nujen razlog za obisk pri zdravniku, razen če ga spremljajo dodatni znaki:
- Če otrok hitro diha.
- Če se otrok slini in ne more požirati.
- Če kašelj spremlja bolečina v ušesih.
- Če je otrok dehidriran in zaspan, brezvoljen.
- Če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja.
- Če se ob kašlju pojavlja rumen, zelen, rjavkast ali krvav izmeček.
- Če otrok toži nad bolečino v prsih.
- Če postane dihanje hitro ali sopeče in so vdihi še posebno glasni, ob tem pa slišimo piskanje.
- Če ne moremo znižati vročine, kljub ustreznemu odmerku zdravil.
- Če otrok pobledi ali postane moder.
- Če kašelj bistveno moti spanje ali hranjenje ali celo povzroča bruhanje. Otroci so zaradi takšnega kašlja videti izčrpani in nenavadno mirni.
- Znaki oteženega dihanja (hitro in plitko dihanje, podaljšan izdih, žvižganje pri izdihu) so lahko znaki izrazitejšega vnetja spodnjih dihalnih poti.
- Boleč kašelj (bolečina za prsnico, bolečina v prsnem košu ali bolečina v grlu pri kašljanju) kaže na možnost bakterijskega vnetja in potrebo po zdravljenju z antibiotiki.
- Pri novorojenčkih in dojenčkih pod 3. mesecem starosti je smiselno vsak virusni obolelnosti vsaj telefonsko posvetovati z zdravnikom.
- Pri dojenčkih nad 3. meseci starosti, če je telesna temperatura več kot tri zaporedne dni nad 38 stopinj Celzija.
- Pri malčkih (otroci nad 1. letom starosti), če zaznamo težave z dihanjem ali pospešenim bitjem srca, ali če prehladno obolenje spremlja več dni trajajoča vročina, sploh če se ta vmes normalizira ter ponovno pojavi.
- Če je telesna temperatura pri otroku višja od 37 stopinj in je otrok videti utrujen ter brez energije, je najbolje, da za nasvet pokličete zdravnika pediatra. Ravno tako je potrebno nemudoma kontaktirati zdravnika v primeru, da je vaš otrok mlajši od štirih mesecev in ima vročino ali mrzlico.
Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, mlajših od 12 mesecev, še posebej pa pri otrocih, mlajših od pet ali šest mesecev. V najmlajši starostni skupini so lahko znaki hudih okužb redki (povišana telesna temperatura se ne razvije), zaradi nezrelega imunskega sistema pa se lahko vnetje hitro razširi. Zato bodite pozorni na splošno stanje otroka - če je miren, bled, apatičen in pospešeno diha ter če odklanja hrano, je vsekakor treba obiskati pediatra. Če je telesna temperatura pri otroku višja od 37 stopinj in je otrok videti utrujen ter brez energije, je najbolje, da za nasvet pokličete zdravnika pediatra.
Kako pomagati dojenčku in otroku zoper kašelj?
Za uspešno in učinkovito zdravljenje kašlja je potrebno ugotoviti pravi vzrok in ga zdraviti. Ker je kašelj potreben za vzdrževanje zdravih dihal, zdravil za preprečevanje kašlja ne uporabljamo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer, pri zelo suhem dražečem kašlju. Tudi zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje in spremenijo sestavo sluzi, niso primerna pri katerikoli bolezni dihal, zato jih brez posveta z zdravnikom ne dajemo otrokom.
Podporne terapije, ki pomagajo lajšati simptome kašlja:
- Vlaženje vdihanega zraka: Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejša sluz se iz dihal tudi laže odstrani kot gosta. Uporaba vlažilca zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti. Tudi topli obkladki na prsih ali inhalacije s kamilico in timijanom lahko pomagajo. Vlaženje zraka: Vlažilec zraka v prostoru lahko pomaga zmanjšati suhost zraka, ki dodatno draži dihalne poti.
- Uživanje večjih količin tekočine: Zagotavlja zadostno hidracijo in pomaga redčiti sluz. Pri dojenčkih, ki se večinoma dojijo, je smiselno povečati dojenje. Pri otrocih, ki se hranijo s prilagojenim mlekom ali gosto hrano, dodajajte vodo. Pomembno je, da zaužije čim več tekočine. Pri produktivnem kašlju se tako razredči sluz in olajša izkašljevanje.
- Čiščenje nosu: Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj. Kašelj lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko sesalec (aspirator) omogoča odstranitev sluzi. Fiziološka raztopina in aspirator: Fiziološka raztopina v obliki kapljic lahko pomaga očistiti dojenčkov nos, medtem ko aspirator omogoča odstranitev sluzi.
- Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje. Dvignjeno vzglavje: Dvig vzglavja v posteljici lahko olajša dihanje.
- Počitek: Zadostno počivanje omogoča telesu, da se lažje bori proti okužbi. Otrok ne peljimo v vrtec, ostane naj doma, vendar mu ni treba ostati v postelji, če tega sam ne želi. Če nima vročine, naj bo čim več zunaj, na svežem zraku.
- Naravni pripravki: Med (pri otrocih starejših od enega leta) lahko ublaži dražeč kašelj. Zeliščni čaji (kamilica, timijan, trpotec) ter pripravki z izvlečki zelišč lahko pomagajo pri krepitvi odpornosti in lajšanju kašlja. Pomembno je, da se pred uporabo kakršnihkoli naravnih pripravkov vedno posvetujete s pediatrom, še posebej pri dojenčkih. Med lahko ublaži dražeč kašelj pri otrocih, starejših od enega leta. Vsebuje naravne antiseptične lastnosti, ki lahko pomagajo pri vnetju grla in olajšajo kašelj. Medu ne smemo dajati otrokom, mlajšim od enega leta, zaradi tveganja za botulizem. Topla juha in čaj: Pri otrocih, starejših od šestih mesecev, je topla juha odličen način za ohranjanje hidracije in dodatno pomirjanje grla. Blagi zeliščni čaji, kot je kamilični, lahko prav tako pomagajo pomiriti razdraženo grlo. Vdihavanje pare: Topla para lahko pomaga odpreti zamašen nos pri otrocih. To lahko dosežemo s toplo kopeljo ali s paro iz vlažilca zraka v otroški sobi. Pomembno je, da vedno nadzirate otroka in poskrbite za varno razdaljo pri vdihavanju pare, saj je vroča para lahko nevarna. Blagi masirni balzami: Balzami z blagimi naravnimi sestavinami, kot so evkaliptus in sivka, lahko pomagajo pri dihalnih težavah.
Preventiva: Krepitev imunskega sistema
Najboljša preventiva pred prehladnimi obolenji in kašljem je krepitev otrokovega imunskega sistema. To vključuje:
- Zdrava prehrana: Raznolika in uravnotežena prehrana, bogata z vitamini in minerali (vitamin C, D, cink). Zdrava prehrana: Otrokom ponujajte raznoliko in uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, kot so vitamin C (najdemo ga v sadju, kot so pomaranče in jagode), vitamin D (ribe, obogatena hrana) in cink (najdemo ga v bučnih semenih in oreščkih).
- Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na prostem krepita otrokovo odpornost. Svež zrak in dnevna svetloba prispevata k tvorbi vitamina D, ki je ključen za imunski sistem. Gibanje na svežem zraku: Redno gibanje in čas preživet na svežem zraku pomagata krepiti otrokovo odpornost.
- Dovolj spanja: Spanec je ključen za regeneracijo telesa in delovanje imunskega sistema. Dovolj spanja: Spanec ima pomembno vlogo pri regeneraciji telesa in imunskem sistemu.
- Higiena: Redno umivanje rok in čiščenje površin ter igrač zmanjšujejo širjenje virusov. Izredno pomembno je vedeti, da se večina okužb dihal prenaša z rokami! Običajno velja, da je največje tveganje za okužbo dihal vstop v prostor, kjer se zadržuje prehladen človek. Nedvomno pa se je pokazalo, zlasti ko gre za vrtce, da umivanje rok in uporaba papirnatih brisač občutno zmanjša pogostost zbolevanja. Otroci si običajno z rokami razmažejo izločke, ki se naberejo na njih zaradi kašljanja (pri kašljanju položijo roko k ustom) ali obrišejo nos. Zato jih je priporočljivo naučiti kihati in kašljati v rokav, saj bodo tako ohranili čiste roke. Med pogostimi prehladi je treba pogosteje umivati igrače in površine, na katerih se otroci igrajo. Higiena rok: Pogosto in skrbno umivanje rok z milom je najučinkovitejša metoda preprečevanja širjenja okužb.
- Omejitev stikov: V času povečane pojavnosti sezonskih prehladov je priporočljivo omejiti stike dojenčka z zunanjim svetom in obiskovalci, zlasti tistimi, ki kažejo znake okužbe. Izogibanje kajenju: Otroci, ki živijo v prostorih, kjer kadijo odrasli, veliko pogosteje zbolevajo za okužbami dihal. Zmanjšanje izpostavljenosti: V času prehladne sezone se z majhnimi otroki izogibajte krajev z velikim številom ljudi (npr.
Zavedanje o vrstah kašlja, njegovih vzrokih in ustreznih ukrepih lahko staršem pomaga pri lajšanju skrbi in zagotavljanju najboljše možne oskrbe za svoje malčke. Vseeno pa je pri dojenčkih pomembno, da so starši še posebej pozorni na splošno stanje otroka in se v primeru dvomov ali skrbi vedno posvetujejo z zdravnikom.