Svet, kot ga vidijo novorojenčki, je bistveno drugačen od tistega, ki ga doživljajo odrasli. Vid je namreč eden izmed ključnih čutil, preko katerega dojenček spoznava svet, se uči in razvija.Razvoj vida pri dojenčku je postopen proces, ki se začne že v maternici, a se intenzivno nadaljuje po rojstvu. Z razumevanjem posameznih faz razvoja lahko starši bolje podprejo svoje malčke na tej pomembni poti.
Zgodnje zaznavanje: Od zamegljene slike do prepoznavanja svetlobe
Vaš dojenček spregleda že ob rojstvu in tudi vidi, vendar je njegov vid še zelo zamegljen. Takoj po rojstvu dojenček svojega pogleda še ne more osredotočiti na nek predmet ali obraz. Njegova ostrina vida je izjemno majhna, dejansko zazna samo spremembe svetlobe. V prvih dveh mesecih koordinacija oči še ni popolna, zrkla lahko potujejo vsako na svojo stran, kar je povsem normalno. V tem zgodnjem obdobju dojenček ne bo zaznal vašega nasmeha ali grimase, tudi če boste oddaljeni od njegovih oči samo pol metra, bo pa zaznal gib roke. Pozornost lahko dojenček nameni le predmetom, oddaljenim do 25 centimetrov od oči. Če želite, da vam dojenček nameni pozornost, ko se pogovarjate z njim, se mu morate približati na to razdaljo.
Prvi premiki pogleda in prepoznavanje obrazov
S štirimi tedni starosti se to spremeni. Otrok opazi premike in svetlobo ter s pogledom razloči osebe, še posebej starše. Do približno drugega meseca starosti dojenček že delno razločuje obraz svoje mamice ali osebe, ki je od njegovega pogleda oddaljena pol metra. Pri treh mesecih v grobem zazna poteze obraza, oddaljenega za en meter. V tem obdobju se začne razvijati tudi globinsko zaznavanje. Otrok opazi tudi igrače, ki padajo.
Prostorsko zaznavanje in barvni svet
Od približno šestih tednov dalje otrok vidi prostorsko. To pomeni, da začne razločevati med bližjimi in bolj oddaljenimi predmeti. Do petega meseca starosti dojenček začne globinsko zaznavati predmete in osebe, ki so oddaljeni do enega metra - njegov vid dobiva globinsko percepcijo. Z obdobjem plazenja, ki se pri večini otrok začne nekje pri osmih mesecih, začne otrok hitreje razvijati tudi sposobnost koordinacije svojega vida in telesa. Pri desetih mesecih je dojenček že sposoben globinsko videti ter hkrati koordinirati gibe rok, zato lahko zgrabi predmet z roko.
Dojenčki najraje vidijo obraze staršev. Otrok najboljše vidi na razdalji približno 25 cm od oči - to je tipična oddaljenost obraza dojenčka od obraza matere med dojenjem.
Pri štirih mesecih lahko dojenčki razlikujejo barve, večini od njih pa je najbolj všeč rdeča. Nekateri znanstveniki menijo, da jih spominja na šibko svetlobo v maternici, zato so z njo najbolj seznanjeni. Novorojenček sicer delno zaznava barve že ob rojstvu, vendar jih vidi bolj blede. Do prvega meseca začne zaznavati rdečo in zeleno barvo, do četrtega pa že vse druge, tudi rumeno in modro. Vse do šestega meseca dojenček barve vidi manj intenzivne kot so v resnici, kasneje pa vse bolj razločuje tudi intenzivnost barv. Bolj kot se razvija ostrina vida, bolj dojenček razločuje kontrast in intenzivnost posamezne barve.
Koordinacija oči in možganov: Ključ do jasnega vida
Otrokovi možgani potrebujejo nekaj časa, preden delujejo skupaj z očmi. Zato za otroka na začetku ni enostavno določiti predmeta ali obraza z obema očesoma hkrati. Vas na primer vidi z enim očesom, vendar drugega očesa ne more nadzorovati tako dobro, da bi tudi z njim pogledal v isto smer. Do starosti šestih mesecev je normalno nekaj škiljenja. Če škiljenje kasneje ne izgine ali se poslabša, je potrebno obiskati očesnega zdravnika.
Pri šestih mesecih je vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več. Med petim in osmim mesecem se razvija koordinacija vida, rok in celega telesa.
Gibalni razvoj kot spremljevalec vidnega razvoja
Gibalni razvoj dojenčka in razvoj vida sta tesno povezana. Sposobnost zaznavanja okolice preko vida namreč spodbudi otrokovo željo po gibanju in raziskovanju.
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka je še zelo nekontrolirano, značilni so refleksi. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj. Na trebuhu so rokice in nogice pokrčene k telesu, otrok poskuša dvigniti glavo, a mu še ne uspeva najbolje.
Drugi mesec: Otrok se postopoma usmerja proti sredini, gibanja niso več "vse ali nič". Glavo že zadrži za kratek čas in celo fiksira pogled. Na trebuhu lahko glavico dvigne toliko, da nos dvigne od podlage.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je nenehno drobno gibanje, imenovano drencanje, ki je pomembno za stabilnost.
Četrti mesec: Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Vzravnan položaj omogoči dvig medenice od podlage. Vid vzpodbudi poseganje z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, pa se jih poskuša dotakniti. Prekucne se že na bok. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri.
Peti mesec: Dvig medenice v hrbtnem položaju je močnejši, zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši. Na trebuhu se pojavi tudi dejavnost, imenovana plavanje.
Šesti mesec: Na trebuhu se začne vrteti v levo ali v desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico.
Sedmi mesec: Začne se premikati po vseh štirih. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje noge vstran in se samostojno usede z zasukom na eno stran. Otrok postane gibalno svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja.
Kaj so fine motorične sposobnosti in zakaj so pomembne za dojenčka?
Pomembnost vitamina A za razvoj vida
Za otrokov vid je še posebej pomemben vitamin A. Ta vitamin igra ključno vlogo pri tvorbi vidnega pigmenta rodopsina v mrežnici, ki je odgovoren za vid pri šibki svetlobi. Poleg tega vitamin A sodeluje pri razvoju in vzdrževanju celic roženice in veznice, ki ščitijo oko. Pomanjkanje vitamina A lahko vodi v resne težave z vidom, vključno s "kokošjo slepoto" (niktalopija) in v skrajnih primerih celo do trajne slepote. Starši naj zagotovijo, da dojenček preko materinega mleka ali ustrezne formule dobi dovolj tega ključnega vitamina.
Razvoj vida skozi otroštvo: Od prvih mesecev do šeste starosti
Celoten vidni sistem se pri otroku razvija do šestega leta starosti in dejansko otrok v različnih starostnih obdobjih različno dobro vidi.
- Novorojenček: Zaznava le spremembo svetlobe, ostrina vida je izjemno majhna (gib roke na pol metra). Pozornost usmeri le na predmete do 25 cm.
- 2 meseca: Delno razločuje obraz mame ali osebe na pol metra.
- 3 mesece: Zaznava grobe poteze obraza na en meter. Zaznava barvi rdečo in zeleno.
- 4 mesece: Prepozna barve, večini je najbolj všeč rdeča. Začne razvijati globinsko zaznavanje.
- 6 mesecev: Prepozna grobe poteze obraza osebe oddaljene nekaj metrov. Vidna ostrina in globinska percepcija sta dobri, otrok zanesljivo poseže po predmetu. Začne razločevati intenzivnost barv.
- 1 leto: Loči obraz človeka po podrobnostih.
- Do 2. leta: Koordinacija vida in gibanja rok je še bolj razvita.
- Do 6. leta: Vid se še naprej razvija in doseže svojo zrelost.
Vloga staršev pri razvoju otrokovega vida
Starši lahko aktivno sodelujejo pri spodbujanju razvoja otrokovega vida:
- Do 4. meseca: Uporabljajte nežno osvetlitev, spreminjajte lego otroka in postelje. Pred očmi držite predmete do 25 cm, se pogovarjajte z otrokom, ko se premikate po prostoru. Med dojenjem se približajte z obrazom do 25 cm.
- 5. do 8. mesec: Obesite predmete v posteljo (do 40 cm), pustite otroku, da raziskuje po tleh. Dajte mu varne kocke ali lesene igrače. Premikajte predmete pred očmi in jih poimenujte.
- 9. do 12. mesec: Poimenujte predmete in dele obraza, da razvijate otrokov vidni spomin. Spodbujajte plazenje po tleh.
- 1. do 2. leto: Igrajte se z žogami za koordinacijo vida in telesa. Sestavljajte kocke in žoge za razvoj koordinacije gibov in natančne motorike.
Pomembno je, da starši otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Gibalni razvoj je le okviren in ne točno določen za vse enako. Če starši opazijo kakršnokoli pomanjkljivost v vidu ali gibalnem razvoju, je priporočljivo obiskati strokovnjaka.