Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Izključno dojenje in začetki dopolnilne prehrane
Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra (npr. hipogalaktija matere) potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih.
Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.
Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem dopolnilne prehrane tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.
Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Pomembnost goste hrane in pravilno uvajanje
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti pa je uvajanje goste hrane ključno. Ponudimo kuhano zelenjavo. Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov. Čeprav imate vi občutek, da je dojenčkova kašica povsem brez okusa, naj vam zaupamo, da se otrokov okus razlikuje od vašega. Brbončice so bolj razvite, prav tako ima dojenček še posebej razvit čut za okušanje sladkega. Verjetno veste, da v kašico nikakor ne smete dodati sladkorja.
Zakaj je gosta hrana za dojenčka tako pomembna? Le materino mleko ali mlečna formula ni več dovolj za pokrivanje vseh potreb po hranilih in energiji ob pospešeni dojenčkovi rasti. Pomembne postanejo nove faze razvoja in z gosto hrano dojenček trenira tudi ustne in obrazne mišice. Nenazadnje se bo z uvedbo goste hrane vaš dojenček srečal s pestro paleto različnih okusov, kar je pomembno za dojenčkov nadaljnji razvoj do otroštva.
UVAJANJE HRANE IN BLW METODA
Kako začeti z gosto hrano?
Posamezne mlečne obroke čez dan bodo v prihodnjih tednih in mesecih postopoma zamenjali obroki goste hrane. Začnemo v času kosila, nadaljujemo z večerjo in kasneje s popoldanskimi malicami. Zjutraj bo vaš otrok nadaljeval z običajnim mlečnim obrokom.
Z uvajanjem goste hrane lahko začnete enostavno. Prva kašica naj bo iz pasirane zelenjave v času kosila (na primer s korenčkom, bučko ali brokolijem). Po tem dojenčka kot običajno do konca nahranite z dojenjem ali stekleničko. Količino zelenjave vsak dan nekoliko povečajte za nekaj žličk. Bodite potrpežljivi, čeprav se vaš dojenček sprva upira zelenjavi. Poskušajte spet v naslednjih dneh. Priporočamo, da si z vašim dojenčkom vzameta ves čas, ki ga potrebujeta. Po nekaj dneh lahko izmenično dojenčku ponudite nove vrste zelenjave. Po osvojitvi zelenjave, obrok dopolnite še s krompirjem. Če vašemu dnevnemu ritmu bolj ustreza, lahko topel obrok uvedete tudi v času večerje. Če gre vse gladko z uvajanjem zelenjave, lahko po približno treh tednih preidete na naslednjo stopničko in ponudite sestavljen obrok, kot so zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice.
Nasveti za začetek z gosto hrano:
- Ustvarite lastne menije s kombiniranjem izdelkov. Preprosto zmešajte riževe kosmiče z zelenjavo ali sadjem.
- Kot desert priporočamo nekaj žličk sadja, bogatega z vitaminom C.
Kdaj soliti hrano dojenčku?
Vprašanje kdaj začeti soliti hrano dojenčkom je pogosto. V nekaterih priročnikih za prehrano otrok piše, da če se le da, naj se soli do drugega leta izogibamo. Pri tem je pomembno upoštevati, da majhne ledvičke lahko zaradi soli obremenjene, kar ima lahko kasneje v življenju posledice v obliki kardiovaskularnih bolezni in visokega pritiska. Otročički pa še nimajo izkušnje z slano hrano, zato je ne pogrešajo.
Do prvega leta starosti se je priporočljivo izogibati dodajanju soli v hrano. Nekateri strokovnjaki za prehrano priporočajo, da se s soljenjem ne začne pred osmim mesecem starosti, drugi pa celo odsvetujejo dodajanje soli do 11. meseca starosti. Pri uvajanju začimb v dojenčkovo prehrano bodite previdni, najprej jo uporabite v zelo majhni količini in opazujte, ali pride do reakcije.
Ključni mejniki v uvajanju goste hrane
- 4. do 7. mesec: Energijska vrednost hranil v materinem mleku oziroma nadomestnem mleku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu. Ob dopolnjenih 6 mesecih življenja je dojenček že tako razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Zelenjavnim sledijo zelenjavno-krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Sledijo žitne kašice, ki do šestega meseca starosti naj ne vsebujejo glutena, saj bomo tako zmanjšali možnost pojava celiakije.
- Po dopolnjenem 17. tednu: Čas za uvajanje novih živil in goste hrane (dopolnilna prehrana). Uvajanje goste hrane pred to starostjo se odločno odsvetuje, saj dojenčkova prebavila še niso dovolj zrela, da bi se lahko spopadla s sestavljeno hrano. Pomembno je tudi, da z uvajanjem ne odlašamo predolgo. Pri vseh dojenčkih moramo pričeti z uvajanjem goste hrane do 26. tedna starosti.
- Prva hrana: Enostavna, okus naj bo nevtralen. Priporoča se začeti z zelenjavo oziroma z zelenjavno kašico, ker ima bolj nevtralen okus kot sadje. Izbiramo med hipoalergenimi živili (bučke, cvetača, korenček, koleraba…). Vsako živilo ali jed mora otrok poskusiti osem do enajstkrat, da ugotovimo ali jo je sprejel.
- Železo in cink: Prvi hranili, ki ju primanjkuje v prehrani dojenih dojenčkov, sta železo in cink. Zato začnemo z uvajanjem goste in čvrste hrane med 4. in 6. mesecem. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
- Gluten: Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke narekujejo, da po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, uvajamo v njegovo prehrano tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …). Tako zmanjšamo nevarnost za razvoj celiakije.
- Beljakovine/Meso: Pričnemo v dojenčkovo prehrano uvajati nekoliko več beljakovin, in sicer tistih iz mesa. Pusto belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička ter teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj je v tem obdobju meso glavni vir železa v dojenčkovi prehrani.
- Maščobe: Ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kakovostno maščobo. Predvsem gre za rastlinska olja, da pa bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagam, da uporabite mešanico visokokakovostnih olj. Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kašice na koncu priprave.
- Ribe: Lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe. Pazimo na kosti.
- Kravje mleko: Kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani.
- Med: Po 1. letu starosti.
- Jajca: Rumenjak in beljak od 6. meseca.
- Sladkor, sol: Po 1. letu.
- Gosta hrana s koščki: Priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
Hranjenje na otrokovo pobudo (Baby-led weaning - BLW)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW. Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki jih nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa,
cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW. Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!
Pomembnost sezonske in lokalne hrane
Sezonska hrana zagotavlja, da dobimo točno tista hranila, ki jih naše telo v tistem trenutku potrebuje. Poleti so recimo aktualne bučke, lubenice, paradižniki, kumare - vsa našteta zelenjava oz. sadje vsebuje veliko vode, ki naše telo hladi, kar je pri poletnih temperaturah kar zaželeno. Pozimi je, ravno obratno, v naravi več hrane, ki telo greje. Pozimi je tako na voljo veliko živil, ki jih skladiščimo po kleteh (buče, cvetače, krompir, koleraba, ohrovt, od sadja pa jabolka, hruške, kaki). Če je le mogoče, kašico pripravimo vedno iz sveže zelenjave. Ne bo pa nič narobe, če uporabite zamrznjeno zelenjavo.
Pri uvajanju goste hrane je pomembno, da se sreča s pestro paleto različnih okusov, kar je pomembno za dojenčkov nadaljnji razvoj. Uvajanje novih okusov naj bo zabavno in sproščujoče. Ni vam potrebno tehtati gramov obroka in ne rabite otroku vse dni v tednu kuhati vsak dan po 3 različne jedi. Vašemu dojenčku je vseeno, če dobi za kosilo in večerjo enako kokošjo juho - ker ste pač dobili domače kokoši in zdaj imate juhe še za 3 sosede.
Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi.