Prihod novega družinskega člana je za družino enkraten dogodek. Vsi sorodniki in prijatelji se veselijo z novopečenima staršema. Kmalu se pojavi želja, da bi videli dojenčka. Vendar pa se ob tem pojavijo tudi vprašanja, kot so: kdaj je primeren čas za prvi sprehod, za obiske na domu in obisk pri prijateljih? Kako pomemben je po porodu počitek? Kakšni so bili nasveti babic nekoč in zdravnikov danes?
Kdaj na prvi sprehod z novorojenčkom?
Pravzaprav naj bi bil otrok - v kolikor je seveda rojen zdrav in brez kakršnih koli zdravstvenih omejitev in če so zunaj primerne vremenske razmere - na prvi sprehod pripravljen že od prvega dne, ko z mamo prispeta domov. Patronažna sestra, ki vas bo obiskala prvi dan po odpustu iz porodnišnice, vam bo prav gotovo svetovala ali priporočala, da greste lahko z novorojenčkom že čez dan ali dva za nekaj minut na sveži zrak, če ni premrzlo, megleno oziroma vetrovno.
Če se mlada mamica ne počuti dobro zaradi težavnega ali napornega poroda, lahko otroka na sprehod in svež zrak peljeta partner ali babica. Seveda je lepše in prijetnejše, če se na prvi sprehod skupaj odpravita tako mamica kot očka, vendar se v določenih primerih lahko mame počutijo slabotno in nemočno še precej časa po porodu, zato lahko to opravilo prepustijo in zaupajo partnerju.
Naše matere so v preteklosti po porodu pogosto čakale več tednov, preden so šle na sprehod z dojenčkom, posledično se rado zgodi, da ko se mlade mamice danes odpravijo na sprehod z nekaj dni starim dojenčkom, naletijo na neodobravanje in obsojanje starejših gospa.
Dojenčki, ki so rojeni poleti, lahko brez problema že v prvem tednu uživajo v lepem vremenu in senci, medtem ko naj bi dojenčki, rojeni pozimi, s prvim sprehodom počakali nekaj dni več, sprehod pa naj poteka le v suhem in lepem vremenu.
V poletnih mesecih je dobro, če se izogibate sprehajanju z novorojenčkom v času, ko je sonce najmočnejše, to je nekje od 10. do 17. ure. Za sprehod raje izbirajte jutra in pozne popoldneve. Ravno tako se izogibajte sprehajanjem zunaj, kadar močno piha ali ob drugih neugodnih vremenskih razmerah, kot so deževje in nevihte.
Prvi sprehod naj traja približno 15 minut. Kmalu se bo lahko ta čas podaljšal na pol ure in potem tudi na daljše dnevne sprehode. Vsekakor spremljajte razpoloženje otroka in njegov ritem, večina otrok pa na svežem zraku izjemno uživa. Sprehod na svežem zraku bo dobro del tako vam kot novorojenčku.
Čeprav ni univerzalnega pravila, kdaj se odpraviti na prvi sprehod, večina strokovnjakov priporoča, da počakate vsaj dva tedna po rojstvu. V tem obdobju se novorojenček prilagaja na novo okolje, vi pa imate čas, da se spopadete z začetnimi izzivi starševstva. Vendar pa lahko, če je otrok zdrav in se počutite pripravljeni, prvi sprehod opravite že prej.
Priprava novorojenčka na prvi sprehod
Priprava novorojenčka na prvi sprehod zahteva nekaj premišljenega načrtovanja.
Primerno oblačenje: Novorojenčki še niso sposobni samostojno uravnavati telesne temperature, zato je pravilno oblačenje izredno pomembno. Oblačila izberite glede na vremenske razmere. Splošno pravilo je, da otroka oblečete v eno plast več, kot bi oblekli sebe. V hladnem vremenu uporabite več plasti oblačil, kapico, rokavice in toplo odejo, medtem ko v toplejših mesecih poskrbite, da je otrok zaščiten pred soncem z lahkimi oblačili in pokrivalom. Vedno pa imejte s seboj odejico v primeru, da bi se vreme naglo spremenilo.
Voziček ali nosilka: Pred odhodom na sprehod se odločite, kaj vam je lažje, in izberite med dvema opcijama: ali boste otroka peljali v vozičku ali ga boste raje nosili v nosilki. Če izberete voziček, bodite pozorni, da ima možnost popolnega ležanja, saj novorojenčki še ne morejo samostojno držati glave. Voziček naj bo stabilen, z dobro vzmetenjem, kar zagotavlja udobje med vožnjo po različnih terenih.
Izbira lokacije: Kraj, kamor se boste odpravili na prvi sprehod, je prav tako pomemben. Idealno je, da izberete miren kraj, stran od mestnega vrveža in prometa. Parki, sprehajalne poti ali manj prometne soseske so odlične izbire. Mirno okolje omogoča dojenčku, da postopoma spoznava zunanje zvoke in podobe, hkrati pa vam omogoča, da se sprostite in uživate v sprehodu.
Dolžina prvega sprehoda: Prvi sprehod z novorojenčkom naj bo kratek, saj gre za uvod v nove izkušnje tako za otroka kot za vas. Priporočljivo je, da prvi sprehod traja med 20 in 30 minutami. S tem omogočite otroku, da se navadi na novo okolje, vi pa lahko ocenite, kako se otrok odziva. Če opazite, da otrok uživa, lahko čas sprehoda postopoma podaljšujete v prihodnjih dneh.
Vremenska napoved: Preden se odpravite na sprehod, vedno preverite vremensko napoved. Idealni pogoji za prvi sprehod so blage temperature, brez močnega vetra ali padavin. V primeru zelo vročega ali mrzlega vremena je bolje, da sprehod prestavite. Če se odločite za sprehod v hladnejšem vremenu, poskrbite, da bo dojenček primerno oblečen in zaščiten pred mrazom.
Nujne potrebščine: Na sprehod z novorojenčkom vzemite nekaj osnovnih potrebščin. To vključuje plenice, vlažilne robčke, rezervna oblačila, stekleničko (če otrok ne doji) in odejico. Priporočljivo je imeti s seboj tudi majhno torbo za prvo pomoč z osnovnimi potrebščinami, kot so sterilne gaze, povoji in mazilo za plenične izpuščaje. S seboj vzemite 'mama torbo', v kateri naj bodo najnujnejše reči, kot so steklenička, duda, vlažilni robčki, plenica, tetra plenička in rezervna oblačila.
Upoštevajte urnik hranjenja: Poskrbite, da boste na sprehod odšli po hranjenju, ko je otrok sit in sproščen. Spremljajte otrokov ritem hranjenja in spanja ter sprehode načrtujte tako, da jih ne boste motili.
Sprehodi v paru ali skupini: Prvi sprehod je lahko lažji in prijetnejši, če se na pot odpravite v dvoje ali s prijateljem, ki ima izkušnje z dojenčki. Med sprehajanjem se pogovarjajte z otrokom, kadar je buden.
Zdravstveni vidiki in priporočila
Po odpustu iz porodnišnice vas bo obiskala patronažna služba. Običajno vas bo obiskala že naslednji dan po odpustu. V bližnjem zdravstvenem domu si izberete tudi izbranega pediatra za vašega novorojenčka.
Pri nas se rodijo novorojenčki gestacijske starosti 32-34. tednov ali več. Nedonošenček potrebuje posebno pozornost, zato mu spremljamo vitalne funkcije (dihanje, pulz, telesno temperaturo, nasičenost kisika v krvi) in kontroliramo krvni sladkor. Nekateri potrebujejo nego v topli posteljici ali inkubatorju (za vzdrževanje primerne telesne temperature) in pomoč pri hranjenju (hranjenje po cuclju, nazogastrični sondi). Če so hranjeni po cuclju ali nazogastrični sondi z materinim mlekom, mamico spodbujamo k črpanju mleka in ji pri tem pomagamo. Nedonošenčki so pogosteje zlatenični in potrebujejo obsevanje z modrimi lučmi (fototerapija).
Najpogostejše stanje novorojenčka, ki potrebuje dodatne ukrepe v porodnišnici, je zlatenica novorojenčka, ko se koža, sluznice in beločnice obarvajo rumenkasto. V primeru da je potrebna dodatna diagnostika ali terapija, se otroka po predhodnem dogovoru premesti na Pediatrično kliniko v Ljubljani.
V primeru da sta oba zdrava in je dojenje vzpostavljeno, po nezapletenem vaginalnem porodu odpuščamo v domačo oskrbo predvidoma 3. dan, po carskem rezu pa predvidoma 4. ali 5. dan.
Vodja Odseka za neonatalno pediatrijo ginekološko-porodniškega oddelka Ana Ilijaš Trofenik, dr. med., specialistka pediatrije, pravi, da je čas okrevanja po porodu odvisen predvsem od matere in otroka in da ni enotnega priporočila. Zdravnica opozarja, da je večina novorojenčkov sicer zdravih, vendar je v prvih mesecih življenja njihov imunski sistem še nezrel in je novorojenček zato dovzetnejši za okužbe. Zaščito pred okužbami novorojenček sicer dobiva z materinim mlekom. »Pomembno je tudi, da mati nima posebnih zdravstvenih težav. Novorojenčka smejo obiskati le zdravi ljudje, saj lahko že blag prehlad pri odraslem ali otroku pri dojenčku povzroči težjo klinično sliko s potrebo po hospitalizaciji in zdravljenju s kisikom. Posebno to velja za obiske otrok, ki hodijo v vrtec. Upoštevati je potrebno tudi letni čas, saj so obdobja, ko so prehladna obolenja pogostejša,« pove A. Ilijaš Trofenik in opozori še na primerno skrb za nedonošenčke.
Svetujemo, da imate v prvih mesecih po porodu doma čim manj obiskov, ki morajo biti zdravi. Odsvetujemo obiske centrov, kjer se zbira veliko ljudi, saj je tam velika možnost za okužbe.
Uvajanje goste hrane in mlečni izdelki
Ko pride čas za uvajanje goste hrane, se pogosto pojavijo vprašanja o tem, kdaj in kako uvajati posamezna živila, kot so gluten, mlečni izdelki in drugo.
Po dopolnjenem 4. mesecu in pred dopolnjenim 7. mesecem, ko je dojenček še vedno pretežno dojen, se v njegovo prehrano uvajajo tudi žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves …). Tako se zmanjša nevarnost za razvoj celiakije. Priporočila za prehrano zdravega dojenčka sicer pravijo, da se nova živila uvajajo v presledkih enega tedna. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme.
Začnemo z nizko alergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, cvetača, koleraba, bučke), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami (jabolko, hruška, banana).
Kruh: od 10. meseca dalje.
Kravje mleko: kot samostojni glavni napitek po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajo dopolnilni prehrani (npr. za pripravo žitne kašice, pire krompirja …).
Gluten (vsebujejo ga: pšenica, pšenični zdrob, rž, ječmen, oves, ovseni kosmiči, pira, biožitarice za dojenčke, testenine): gluten uvajamo v majhnih količinah med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je še dojen.
Jajca: rumenjak in beljak: od 6. meseca.
Sladkor, sol: po 1. letu.
Med: po 1. letu.
Ribe: lahko po 6. mesecu starosti, čim bolj sveže, mlade ribe (npr. skuša, slanik, sardele, losos).
Morski sadeži: po 1. letu starosti.
Gosta hrana s koščki: priporoča se uvajanje do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju.
V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Logika uvajanja mlečnih izdelkov
Pri uvajanju mlečnih izdelkov se pogosto pojavi vprašanje, zakaj se jogurt, skuta in sir lahko dajejo prej kot samo kravje mleko kot napitek. Logika je v tem, da so jogurt, sir in skuta mlečna živila, v katerih je laktoza predelana in ni tako škodljiva kot v direktnem mleku. Tisti, ki imajo laktozno intoleranco, lahko uživajo jogurt in sir, samega kravjega mleka pa ne.
Mlečni izdelki so predelani in ne vsebujejo sirotke, se posebej siri. Sirotka je tista, ki je lahko bolj alergena. Kravje mleko je težko prebavljivo, zato če ni alergij, so v malih količinah pri kuhanju (pire, špinača ipd.) sprejemljiva. Kot napitek (otroci naj bi spili okoli pol litra mleka na dan, oziroma primerljivo količino mlečnih izdelkov) pa niso priporočljiva vsaj do 1 leta, še bolje do 2. let.
Ponekod priporočajo, da se oboje (gluten in mlečni izdelki) daje po 1. letu za donošenih otrok, ker je tako možnost tveganja manjša za alergije. Izjema je lahko probiotični jogurt, ki ga nekateri priporočajo že po 9 mesecih.
Nekateri starši so do teh "priporočil" zelo skeptični, saj če bi danes poslušali vse nasvete, bi otroci do enega leta jedli samo dojeno mleko, morda še kakšen rižek. Potem se pa čudimo, ko otroci pri treh letih ničesar ne jedo ali imajo težave z gosto hrano. Mnenje je, da nobeno pretiravanje ni dobro. Po eni strani naj ne jedo mleka, pa ne kruha, pa ne gresa, po drugi strani pa naj pri 7 mesecih jedo pripravljene pudinge in kupljene kašice, ki imajo rok uporabnosti po dve leti. To nekaterim ne gre skupaj, še posebej, če je v družini zgodovina alergij. Če je kaj alergen, naj bi bili to razni aditivi, ojačevalci okusov in barv, pa zgoščevalna sredstva, želatine itd. To se zdi mnogo bolj sporno za normalnega zdravega dojenčka, kot pa skorjica kruha in skodelica mleka.
Pri uvajanju goste hrane je pomembno, da je hrana čim bolj naravna, sezonska in čim manj predelana. Otrok potrebuje čas, da se navadi na nove okuse in teksture. Uvajanje hrane naj bo zabavno in sproščujoče. Ni vam potrebno tehtati gramov obroka in ne rabite otroku vse dni v tednu kuhati vsak dan po 3 različne jedi. Uživajte v sezonskih pridelkih in jih pripravljajte na različne načine.
Baby-Led Weaning (BLW) ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo
Vse več staršev se odloča za metodo "baby-led weaning" (BLW) ali uvajanje hrane na otrokovo pobudo. Gre za metodo ponujanja hrane v kosih, vendar pa za temi kosi stoji še mnogo več. Otrok pri takem prehranjevanju grižljaj za grižljajem trenira grobo in fino motoriko. Prijemanje korenčka, nošenje v usta, žvečenje in pogoltnitev - vse to zahteva veliko truda in vaje, kar spodbuja razvoj možganov.
Otrok pri tem neizmerno krepi svojo samostojnost. Pomemben vidik hranjenja s kosi je tudi žvečenje, ki aktivira mišice celotne ustne votline, kar posredno vpliva na izraščanje zob. Z aktivnim delovanjem jezika se lahko posredno vpliva tudi na razvoj govora, dihanja in postavitev celotnega telesa. Zato tovrstno hranjenje priporočajo tudi logopedi, zobozdravniki, fizioterapevti in specialni pedagogi.
Pri BLW metodi otrok sam vodi hranjenje in uživa koščke. Pri tem ni potrebe po stresu, tehtanju zelenjave ali kupovanju živil, ki jih starši niti ne poznajo dobro. Starši se naučijo prijemov za prvo leto otrokovega življenja, da mu omogočijo odličen gibalni razvoj, lažje starševstvo in da otrok dobi trdne temelje za vse življenje.