Zgodovina bolnišničnega zdravstva v Celju sega daleč v preteklost, vse do srednjeveškega špitala, ki je bil fevdalna ustanova celjskih grofov. Ta ustanova je služila kot pribežališče onemoglih in obubožanih meščanov, ki niso imeli sorodnikov, ki bi jih podprli. V začetku 15. stoletja so meščani zgradili nov špital in mu dodali kapelo svete Elizabete, ki je bila zaščitnica ubogih in bolnih. Ta zgodnji prikaz skrbi za bolne postavlja temelje za kasnejši razvoj zdravstvene oskrbe v mestu.
V začetku 19. stoletja je vojna uprava dežele zgradila bolnišnico, ki je sprva služila vojski. Kasneje pa je mesto v njej uredilo 26 bolniških postelj za potrebe meščanov. Za bolnike je skrbel okrožni ranocelnik, ki je bil hkrati špitalski ordinarij. Ta prehod od vojaške bolnišnice k ustanovi za civilno prebivalstvo je bil pomemben korak k decentralizaciji in širši dostopnosti zdravstvene oskrbe. Leta 1874 je celjska mestna občina kupila Hofferjevo domačijo in jo preuredila v bolnišnico, ki je imela od 60 do 80 bolniških postelj, kar je bilo za tiste čase znatno število. Kmalu zatem so v neposredni bližini Hofferjeve domačije pričeli graditi novo bolnišnico.
Gizelina bolnišnica postavlja nove standarde
- oktobra 1887 je bila odprta Gizelina bolnišnica, poimenovana po cesarjevi hčeri. Ta nova ustanova je imela 174 bolniških postelj in je že takrat imela dva oddelka: kirurškega z ordinacijsko sobo, operacijsko dvorano in bolniškimi sobami ter internega z lekarno in bolniškimi sobami. Pozneje so dogradili še dodatno operacijsko in rentgensko sobo ter infekcijsko bolnišnico. Ta razvoj kaže na postopno specializacijo in širitev bolnišničnih zmogljivosti, ki so sledile potrebam naraščajočega prebivalstva in razvoju medicine.
Napredek se je nadaljeval skozi 20. stoletje. Leta 1931 je bil zgrajen ginekološko-porodniški oddelek s 74 posteljami, kar je poudarilo pomen reproduktivnega zdravja in oskrbe nosečnic ter porodnic. Po koncu druge svetovne vojne, leta 1948, so dokončali operacijski trakt, ambulantne travmatološke prostore, funkcionalne internistične prostore, oddelek ORL in transfuzijsko postajo. Ob koncu druge svetovne vojne je bolnišnica delovala s štirimi oddelki: internim, kirurškim, ginekološko-porodniškim in infekcijskim. Prvi novoustanovljeni oddelek po vojni je bil pediatrični, ki je sprva deloval v Westnovi vili na Golovcu, nato pa se je leta 1957 preselil v bolnišnico.
Leta 1949 je bil ustanovljen oddelek za pljučno tuberkulozo, ki pa je bil leta 1958 ukinjen, saj ga je prevzela specializirana bolnišnica Novo Celje. Nekoliko pozneje so ustanovili še ušesno-očesni, dermatološki in stomatološki oddelek. Bolnišnica je v tem obdobju vključevala tudi prosekturo, transfuziološko službo, centralni laboratorij, rentgenološko službo in materinski dom, kar kaže na njeno vseobsežno vlogo v zdravstvenem sistemu regije.
Modernizacija in širitev v drugi polovici 20. stoletja
V drugi polovici 20. stoletja je sledila obsežna modernizacija in širitev bolnišničnih zmogljivosti. Leta 1964 je bila dokončana adaptacija stare Gizeline bolnišnice, leta 1967 pa je bil urejen sodobni operacijski blok s tremi operacijskimi sobami, pomožnimi prostori in intenzivno terapijo. Leta 1966 je bila ustanovljena anesteziologija in reanimacija, kar je izboljšalo kakovost kirurških posegov in oskrbo kritično bolnih pacientov.
Leta 1975 je bil dograjen trakt za potrebe patomorfološke dejavnosti in pediatrije, v njem pa je svoj prostor dobila tudi strokovna knjižnica. Istega leta je pričela delovati specialistična ambulantna služba v obnovljenih kletnih prostorih. Leta 1977 je bil sprejet razvojni program modernizacije bolnišnice, ki je predvideval gradnjo infrastrukturnih objektov, večje adaptacije dela obstoječe bolnišnice, gradnjo novega objekta za potrebe bolnišnice in specialističnih ambulant. Skladno z razvojnim programom so bile zgrajene infrastrukturne enote (toplarna, pralnico, transformatorska postaja) in obnovljeni posamezni deli obstoječih zgradb.
Leta 1980 se je pričela gradnja novega bolnišničnega objekta, velikega 28.903 m2. Modernizacija naj bi potekala postopoma in naj bi bila končana do konca leta 1990. Vendar pa so zaradi vedno večjih gospodarskih težav vseh občin - podpisnic dogovora o združevanju sredstev - predvidena sredstva niso bila zagotovljena. Leta 1990 je posodobitev bolnišnice zaustavila katastrofalna poplava. Odpravljanje posledic poplave je trajalo več let, šele leta 1996 pa se je ob sodelovanju Ministrstva za zdravstvo nadaljevala prekinjena modernizacija s pomočjo republiških sredstev za investicije v zdravstvu.
21. stoletje: Sodobni pristopi in specializacija
Leta 1993 se je bolnišnica, ki je do takrat delovala v okviru Zdravstvenega centra Celje, preoblikovala v samostojni javni zavod. Centralni operacijski blok je v tem obdobju sestavljalo pet popolnoma opremljenih operacijskih dvoran, namenjenih različnim kirurškim posegom, vključno s travmatološkimi, endoskopskimi, plastičnimi, rekonstruktivnimi, žilnimi, ortopedskimi, splošnimi in abdominalnimi operacijami. Vse operativne dvorane in konzilijarni prostor so bili povezani z video kabli. Povsem nova sta bila oddelka intenzivne medicine, pod bolnišniško streho pa je začel delovati tudi diabetični dispanzer.
V letih, ki so sledila, se je bolnišnica še naprej razvijala in posodabljala. Leta 1998 je bila posodobljena bolnišnična kuhinja. Leta 1999 je bil zgrajen nov oddelek za ledvične bolezni s centrom za dializo. Leta 2001 je bil zgrajen nov oddelek za ortopedijo in športne poškodbe, leta 2002 pa nov nevrološki oddelek ter obnovljen sklop štirih aparatov rentgenske diagnostike. Leta 2003 je bil zgrajen nov trakt C1 bolnišnične poliklinike, s čimer so pridobili nove prostore za specialistične ambulante. Leta 2004 je bil zgrajen nov travmatološki oddelek.
Investicije zadnjih let so bile usmerjene v medicinsko opremo in informatiko. Leta 2005 so bile investicije usmerjene predvsem v medicinsko opremo in informatiko, nove prostore pa je dobila medicinska knjižnica. Leta 2006 je s podporo velike donatorske akcije bolnišnica kupila koronarograf. V akcijo se je vključilo preko 14.000 fizičnih oseb in preko 700 pravnih oseb, društev in civilnih združenj, ki so s svojimi darovi zagotovili več kot 80 % potrebnih sredstev.
Leta 2007 je bil zgrajen nov bolnišnični oddelek v četrtem nadstropju novejšega dela bolnišnice, v katerega se je preselil Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo. Pomembnejši naložbi v opremo sta bili nakup gama kamere in endoskopske video linije. Leta 2008 je bil realiziran sklop petih investicij: zaključena gradbeno obrtniška in inštalacijska dela v novih prostorih oddelka za medicinsko rehabilitacijo, novi prostori dermatovenerološkega oddelka, zaključena gradbeno obrtniška in inštalacijska dela v novih prostorih Lekarne, novi prostori upravnih služb ter nova transformatorska postaja.
Leta 2009 so se v nove prostore preselili Oddelek za medicinsko rehabilitacijo. Kupili so nov CT aparat, za katerega je v drugi donatorski akciji približno 10.000 posameznikov, pravnih oseb in civilnih združenj zbralo več kot polovico potrebnih sredstev. Leta 2010 je bolnišnica nabavila robotski sistem da Vinci S HD in kot prva v Sloveniji začela izvajati robotsko asistirane operativne posege.
Leta 2012 je bil zaključen projekt energetske sanacije objektov, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Projekt je obsegal obnovo ovoja T objekta, zamenjavo klimatskih naprav, rekonstrukcijo Oddelka za patologijo in citologijo ter primarno energetsko oskrbo, v okviru katere je bila v letu 2013 izvedena trigeneracija. Leta 2013 je bila v okviru aktivnosti za nadomestno novogradnjo zaključena izvedba štirih sklopov pripravljalnih del, vključno z obnovo zaklonišč, Centralne sterilizacije, izvedenim Septičnim OP blokom in obnovljeno OP dvorano na Urološkem oddelku.
Leta 2014 so bila izvedena GOI dela ter dobavljena in montirana medicinska oprema za Urgentni center Celje, ki je bil slovesno odprt 12. 12. 2014.
Porodnišnica Celje: Poudarek na materinskem in otrokovem dobrem počutju
Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Celje je tretji največji tovrstni oddelek v Sloveniji. Zagotavlja nenehno bolnišnično varstvo žena in novorojenčkov ter ambulantno, dispanzersko in specialistično dejavnost. S svojimi storitvami oskrbuje gravitacijsko območje s približno 192.000 prebivalci.
Pomemben mejnik je bila pridobitev naziva "Novorojenčku prijazna porodnišnica", ki ga je bolnišnica kot druga v državi prejela leta 1998 od UNICEF-a. V takšni porodnišnici je delo zastavljeno tako, da se, seveda v soglasju z otročnico, čim uspešneje vzpostavi proces dojenja. Eden ključnih pogojev za dosego tega cilja je 24-urno sobivanje mamice in novorojenčka. Zaradi odličnih ocen ob vsakoletnem preverjanju izpolnjevanja standardov je bil celjski porodnišnici leta 2000 dodeljen naziv Republiški demonstracijski center za uvajanje mednarodnega projekta UNICEF in WHO "Novorojencem prijazna porodnišnica".
V porodnem bloku celjske porodnišnice je pet porodnih sob. Dve sta obnovljeni in pobarvani v tople tone, kar ustvarja sproščujoče okolje za porodnice. Oprema omogoča porod v različnih položajih. Prisotnost očetov ob rojstvu je visoka, dosega 65 %. Stopnja carskih rezov je 15-odstotna, kar je med nižjimi v Sloveniji, carski rez pa je možen tudi v lokalni anesteziji. Porodnice se lahko odločijo tudi za epiduralno anestezijo, vendar je potreben vnaprejšnji dogovor, saj zaradi pomanjkanja kadra ni vedno na voljo.
Celotni oddelek omogoča "popolni rooming", kjer sta mamice in novorojenčki skupaj 24 ur na dan. To omogoča mamam, da svoje otroke dojijo, kadar si to želijo. Sobe za porodnice so eno-, dvo- in triposteljne, na voljo pa so tudi tri nadstandardne sobe, za katere je povpraševanje veliko. Če je porod potekal brez težav, lahko mati in otrok porodnišnico zapustita po treh dneh, pri carskem rezu pa po petih. Vsi novorojenčki so pred odpustom temeljito pregledani, vključno s preverjanjem kolkov, srca, ledvic in glavice.
Za otroke, ki so se rodili prezgodaj ali imajo po rojstvu manjše težave, poskrbijo na odseku za neonatalno pediatrijo. Vse je odvisno od potreb otroka, pri čemer se trudijo, da novorojenček ostane v sobi z mamico, če potrebuje le ogrevano posteljico. Obiski na oddelku so omejeni na določene ure, od ponedeljka do petka med 10.30 in 11.30 ter od 16.00 do 17.00.
Prihodnost in izzivi
Kljub izjemnemu napredku in sodobni opremljenosti se Splošna bolnišnica Celje, tako kot mnoge druge zdravstvene ustanove, sooča z izzivi. V zadnjih letih so bile pomembnejše naložbe usmerjene v medicinsko opremo in informatiko, kot tudi v energetsko sanacijo objektov. Leta 2023 je bil odprt samostojen Oddelek za pulmologijo, s čimer se je pljučna dejavnost, ki se je vrsto let izvajala v sklopu drugih oddelkov, osamosvojila. V istem letu je bila opravljena 3000. operacija z robotsko asistirano kirurgijo. Leta 2024 je bil odprt Oddelek za kardiokirurgijo, ki je pričel z izvajanjem kardiokirurških posegov. Prav tako je bila opravljena prva ginekološka robotska operacija. Vzpostavljen je bil mobilni paliativni tim, oddelek za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo pa je obeležil 10 let od prve operacije ščitnice.
Ginekološko-porodniški oddelek se še naprej razvija, pri čemer se razvijajo tudi deli ginekološke onkologije in ginekološke urologije. Povprečno letno na oddelku zdravijo približno 7.000 bolnic, opravijo 4.000 velikih in malih operacij ter 20.000 ambulantnih pregledov. Vljudno vabljeni k branju strokovnega gradiva o neplodnosti ter k vpisu v program za nosečnice, ki ga izvaja NIJZ.
Zavedajoč se pomena zgodnjega odkrivanja in ozaveščanja, bolnišnica ponuja tudi možnost individualnega pogovora z babico za nosečnice in njihove partnerje, kjer se lahko pogovorijo o poteku poroda in možnostih, ki jih nudijo porodne sobe. Naročanje na preglede poteka preko telefona in spletnih sistemov, s čimer se zagotavlja dostopnost in učinkovitost zdravstvenih storitev. Kljub izzivom, s katerimi se sooča sodobno zdravstvo, Splošna bolnišnica Celje ostaja pomemben steber zdravstvene oskrbe v regiji, ki se nenehno trudi izboljševati kakovost oskrbe in izpolnjevati potrebe svojih pacientov.