Ko postanemo starši, se znajdemo v novem svetu, polnem presenečenj in neštetih vprašanj. Eden izmed prvih in najbolj pogostih izzivov je razumevanje potreb našega novorojenčka, še posebej, ko gre za hranjenje. Ker nam dojenčki ne morejo povedati, kaj jih teži, se moramo naučiti prepoznavati njihove subtilne znake. Vemo, da nam novorojenčki ne morejo dati tiste povratne informacije, ki si jo po porodu in vseh teh neprespanih nočeh tako močno želimo dobiti. "Navezati se na nekoga, je proces," pravi dr. Debbie Laible, profesorica psihologije na Univerzi Lehigh. Ko skrbiš za svojega otroka, te imajo z vsakim dnem raje in se ti na svoj način zahvalijo.
Prepoznavanje znakov lakote: Več kot le jok
Pogosta zmota je, da je jokajoč otrok lačen otrok. Čeprav jok res lahko pomeni lakoto, je to pogosto zadnji znak, ki ga novorojenček pokaže. Preden začne jokati, izrazi številne druge, bolj subtilne znake, da si želi jesti. Če te znake poznamo in prepoznamo pravočasno, lahko svojega novorojenčka nahranimo, še ko je miren, kar je ključno za učinkovito hranjenje.
Najboljši trenutek za odziv na otrokovo lakoto je, ko:
- Začne nositi rokice proti ustom.
- Pokaže premike glavice.
- Intenzivno išče mamino dojko ali stekleničko.
- Začne odpirati usta, šobiti ustnice ali sesati lastne pesti.
Čeprav so ti znaki precej subtilni, je njihovo prepoznavanje bistveno. S pravočasnim odzivom na te znake omogočamo otroku zdrav začetek življenja tako v fiziološkem kot v psihološkem smislu.
Ko se ti znaki združijo z oglašanjem, brcanjem z rokicami in nogicami, intenzivnim iskanjem dojke/flaške in nemirom, novorojenček postaja zelo lačen in se je nanj treba nemudoma odzvati. Jok, močno ihtenje ali celo kričanje pomeni, da je potreba po lakoti že zares huda. Jokajoč dojenček se namreč močno utrudi in posledično krajše ter slabše je, saj se mora najprej pomiriti, nato pa pogosto od utrujenosti zaspi. Če ga vsakič pustimo, da nas opozori nase z jokom, se nikoli povsem ne nahrani in ni umirjen, ker ga konstantno skrbi, če se bomo na njegovo potrebo odzvali.
Znaki sitosti: Ko je dojenček zadovoljen
Po hranjenju je prav tako pomembno prepoznati znake sitosti. Običajno novorojenček preprosto neha jesti oz. se sam odstavi z dojke/flaške. Sprosti svoje celotno telo, ramena se spustijo, rokice se stegnejo in postanejo mehke, dlani se razprejo, novorojenček zaspi. Včasih se zgodi, da sit novorojenček na dojki postane lačen, ker ga odvečna količina mleka v želodčku že tišči. Vsekakor pa je vedno koristno, da dojenčka stimuliramo in ponudimo dojko, dokler ga le-ta ne zanima več.
Ko znaki niso očitni: Zaspanost in redko hranjenje
Včasih novorojenček slabo pokaže, da je lačen. Ti znaki nastopijo redko in so slabo izraženi, pogosto pri zelo zaspanem novorojenčku, kar lahko npr. povzroči zlatenica. Čeprav so znaki slabo izraženi, je nujno, da novorojenčka hranimo. V takem primeru se svetuje zbujanje dojenčka na vsaki 2 uri, da se ga nahrani. Razumevanje, kdaj in koliko hraniti našega novorojenčka, zahteva veliko potrpljenja, pozornosti in skrbi. Dojenček nima velikih telesnih zalog, zato lahko zdravstvena stanja hitro nihajo.
Razumevanje dojenčkovih jokov: Ko je jok več kot le lakota
"Nenaden jok lahko pomeni bolečino, otožen jok pomeni nelagodje," pravi dr. Alison Gopnik, avtorica knjige Philosophical Baby (Miren otrok) in profesorica psihologije na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley. S poskusi in napakami boste sčasoma vedele prepoznati te joke, ki bodo za koga drugega čisto enaki. Ko je dojenček v stiski in se njegovi starši na to odzovejo, se nauči, da se na njih lahko zanese in da je pomemben. Ampak ne skrbi, če ti vedno ne uspe ugotoviti, kaj je narobe. "Ni potrebno, da si popolna," pravi dr. Linda Gilkerson, direktorica Programa za novorojenčke na Univerzi Erikson. Dejstvo je, pravi, da so skrbniki in dojenček v popolni sinhronizaciji le približno 40 % časa. Pomembneje je, da znaš prepoznati in se odzvati, ko te otrok potrebuje. "Tvoj otrok se nauči, da se lahko zanese na svojo mamo. Tudi če en čas joče, dojenček ve, da boš prej ali slej ob njem."
Komunikacija z dojenčkom: Obrazna mimika in dotik
V kakem mesecu po rojstvu se začnejo dojenčki odzivati na obrazno mimiko svojih mam in tudi mame začnejo isto delati nazaj. To so nasmehi, pomenljivi pogledi, skrivnostni pogledi vstran in nazaj. Te norčave igrice so pomembne pri navezovanju - tako pomembne kot tvoj odziv na njegove potrebe. Ko bodo stari nekje 4 mesece, ne bodo mogli od tebe odvrniti oči. In kdo jim lahko zameri? Do takrat se bo tvoj otrok že navadil na življenje zunaj maternice. Lahko sesajo in požirajo in so tudi fiziološko bolj navajeni (nič več ne jedo in spijo kot potniki z jet lagom), tako da posvečajo več pozornosti na še kaj drugega kot le svoje telesne potrebe, razlaga dr. Gopnik. Nazaj se spogleduj s svojim otrokom - naj te ne bo strah pretiravati z izrazi. "Takšna obrazna komunikacija iz oči v oči je način, s katerim se dojenčki naučijo o pozitivnem dajanju in prejemanju," pravi dr. Gilkerson.
Pravilno ravnanje z dojenčkom Mateja Serbec Medjimurec (s podnapisi)
Prvi nasmehi: Več kot le vetrovi
Poznaš tiste ljudi, ki pravijo, da so dojenčkovi zgodnji nasmehi le vetrovi ali nezavedni refleksi? Ne poslušaj jih. Najnovejše raziskave kažejo, da dojenčkov nasmeh pomeni dosti več. Novorojenčkov nasmeh lahko pomeni njegovo reakcijo na tvoj nasmeh. Prvi pravi nasmehi ti bodo polepšali dan nekje med 6. in 8. tednom. Otrok se bo nasmejal, ko bo videl tvoj obraz - ali očetov obraz ali obraz bratca ali sestrice. Tvoj obraz začnejo povezovati z dobrim občutjem.
Prehodni predmeti: Simbol varnosti in ljubezni
Ko so stari nekje 1 leto, si malčki velikokrat izberejo najljubši predmet, kot na primer plišasto žival ali odejico. Dr. Laible pravi, da ti prehodni predmeti predstavljajo tebe in tvojo naklonjenost. Zato je tudi drama, če, bog ne daj, daš to v pralni stroj. Naj ima tvoj otrok svojega ljubljenčka blizu za primere, ko se počuti negotovega. Ne obremenjuj se s tem, da bi moral obstajati določen čas, ko se je le-tega potrebno znebiti.
Prepoznavanje in povezovanje: Glas, vonj in obraz
Dr. Laible pravi, da lahko otrok takoj od rojstva dalje prepozna glas in vonj svoje mame. Naslednji korak je, da te glasove in vonje poveže z nečim, kar lahko vidi. Zato dojenčki proučujejo tvoj obraz, kot da si ga hočejo zapomniti. No, na nek način si ga hočejo zapomniti. Vedeti hočejo, kako izgledata uteha in ljubezen.
Prvi poljubčki: Izraz naklonjenosti in posnemanja
Nekje okrog prvega leta starosti začnejo malčki dajati poljubčke. In le-ti ne bodo nedolžni poljubčki. Pričakuj mokre in močne poljube, na kateri koli del tebe je takrat najbližji. To navdušenje dokazuje, da so bili pozorni na to, kako mami kaže pozornost. In zato hočejo to posnemati, pravi dr. Richard Gallagher, direktor Inštituta za starševstvo na Centru za otroške študije Univerze v New Yorku. Otroci so zagnani učenci, še posebej glede fizične pozornosti.
Objem in dotik: Potreba po bližini
Veliko dojenčkov že od začetka obožuje, ko jih pestujemo. Vendar traja nekje 6 mesecev, da imajo fizične in kognitivne zmožnosti, da sami prosijo za to. Gre za telesno govorico, s katero pokažejo, kako zelo zaupajo in obožujejo svoje starše. Ko vaš otrok steguje proti vam roke, si najverjetneje želi, da ga dvignete. Nekateri ljudje so prepričani, da z neprestanim popuščanjem otroku samo škodimo. Nikar ne poslušajte teh ljudi! Prav vsak dojenček mora čutiti, da je del matere, občutiti mora vez z očetom ali drugimi skrbniki, še posebno v prvih mesecih življenja.
Raziskovanje sveta: Varno zavetje staršev
Takoj ko se bo tvoj otrok začel plaziti, boš opazila, da te vidi kot svoje toplo in varno zavetje. Vendar se tudi zavedajo, da se lahko sami plazijo in da lahko sami raziskujejo svet. Svoboda, da raziskujejo - in se nato vrnejo v varno zavetje - je razlog za to dejanje. Zato dovoli svojemu otroku, da to počne. Seveda je to za veliko staršev težje, kot se zdi na prvi pogled.
Sprejem in slovo: Občutek zvezde in prva čustva
Reakcija tvojega otroka, ko te vidi po nekaj urah - ali minutah - ti da občutek, kot da si zvezda. Slaba stran je jok in nelagodje tvojega otroka, ko odideš. Je del njegovega razvoja. Naučil se bo, da se vedno vrneš. Sedaj razume stalnost objektov (obstajaš, tudi ko te ni), zato je težko, ker ve, da nekje si, vendar te ni blizu, da bi se crkljala. Takrat začnejo otroci kazati prava čustva.
Posnemanje: Najvišja oblika občudovanja
Kdor koli je dejal, da je posnemanje najbolj iskrena oblika laskanja, je moral poznati kakšnega dojenčka ali malčka. Ne glede na to, ali po stopnicah nesejo kovček ali crkljajo dojenčka, s tem kažejo, da te občudujejo. Kot vsi ljudje - vključno z odraslimi - tudi majhni otroci posnemajo dejavnosti in obnašanje ljudi, ki jih imajo najraje.
Uteha in zaupanje: Ko solze pomenijo ljubezen
Dejstvo, da se tvoj otrok po tolažbo zateče k tebi - in nato obriše svoje solze in steče vstran - pomeni, da te ima rad in te potrebuje. Seveda boš opazila, da ko si priča nesreči, si tudi najmanjša zasluži veliko drame.
Preizkušanje meja: Zaupanje v varnem okolju
Veliko staršev sliši, da je bil otrok angelček, medtem ko je bil v varstvu. Nato pa doživi naravnost hudičevo vedenje nekaj minut kasneje. Malčki preizkušajo meje z zapustitvijo - vendar najpogosteje z ljudmi, ki jih imajo radi in jim zaupajo. "Veš, da nekaj delaš prav, če se tvoj otrok lahko v javnosti primerno vede, ampak za tebe hrani vse svoje izpade," pravi dr. Elizabeth Short, profesorica psihologije na Univerzi Cast Western Reserve.
Tesnoba ob ločitvi: Dokaz močne navezanosti
Nekje okrog prvega rojstnega dneva in tam nekje do tretjega leta starosti se bo tvoj otrok razburil, ko boš odšla - in bo zelo vesel, ko se boš vrnila. "Tesnoba ob ločitvi je dokaz, da je njegova ljubezen do tebe drugačna kot do drugih, in začenja spoznavati stalnost objektov - razumevanje, da ljudje in stvari ne izginejo, ko jih ne moreš več videti," pravi dr. Gopnik. Takšnega vedenja ne želiš utrditi, saj je nemogoče poslušati otrokove krike, ko ga pustiš v vrtec. Namesto tega mu zagotovi in mu reci: "Vem, da me boš pogrešal, vendar bo vzgojiteljica lepo skrbela zate, jaz pa bom prišla nazaj po tebe." Tako bodo vedeli, da so varni.
Zdravstvena stanja in skrbi: Kdaj poiskati pomoč
Ko smo novopečeni starši, je življenje pogosto polno presenečenj in novih doživetij. Lahko je pravi izziv prepoznati, kdaj in kako pogosto npr. se želi naš novorojenček hraniti. Še dobro, da ima novorojenček kar nekaj glasovnih in gibalnih znakov, s katerimi nam svojo potrebo pokaže. Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.
Ko pripeljete novorojenčka iz porodnišnice, vam nihče v roke ne potisne navodil, kako zanj skrbeti. Boste prepoznali znake, če zboli? Kako boste vedeli, da potrebuje zdravnika, ko pa ne more povedati, kaj je narobe? Zadihajte. Ko enkrat veste, kaj preveriti, se boste počutili bolj pripravljeni na odločitev, kako ukrepati. "Poporodno obdobje je eno od najbolj ranljivih v življenju, saj se novorojenčkov imunski sistem še razvija," pravi David L. Hill, doktor medicine, pediater v Wilmingtonu. "Preden dobijo vsa cepiva, je zanje boj proti okužbam veliko težji kot pri starejših otrocih."
Dojenčki in malčki potrebujejo zdravniško oskrbo za določene težave, ki se jih doma da pozdraviti, če je otrok starejši, pravi Alfred Sacchetti, doktor medicine, govorec na ameriški univerzi za urgentne pediatre.
Dehidracija: Znaki izsušitve vključujejo vdrte oči, jok brez solz, vdrto mečavo, suho, nagubano kožo, manj polulanih pleničk (suhe pleničke več kot 3-6 ur), gost, temnejši urin ter suha usta. Kaj lahko storite sami: Otroka pogosteje dojite oziroma mu ponujajte tekočino. Spremljajte mokrost pleničk. Kdaj k zdravniku: Zavračanje hrane, zaspanost, zmanjšana zavest ali pretirana razdražljivost, pridružena visoka vročina, bruhanje, driska.
Soor/glivice: Kaže se kot beli madeži, podobni strjenemu mleku, na jeziku in v ustih. Če jih odstranite, je spodaj vneta sluznica. Ob širitvi se lahko pojavijo motnje požiranja in draženje glasilk. Kaj lahko storite sami: Skrbite za higieno prsnih bradavic, jih sušite na zraku. Pogosto razkužujte pripomočke za hranjenje in se jih dotikajte le s čistimi rokami. Kdaj k zdravniku: Če ne pride do izboljšanja v 2 dneh, dojenček slabo je ali zavrača hrano. Zdravnik vam bo lahko predpisal gel proti glivicam.
Vdrta ali izbočena mečava: Stik med nezaraščenima lobanjskima kostema na temenu je vdrt. Kaj lahko storite sami: Dojenje in nadomeščanje tekočin pri vdrti mečavi. Pri izbočeni mečavi je obvezen pregled pri zdravniku. Kdaj k zdravniku: Otroka naj pregleda zdravnik, da ugotovi morebiten razlog.
Zlatenica: Rumena obarvanost kože pri novorojenčku je lahko še fiziološka; praviloma njena izrazitost bledi od glave navzdol po trupu in po nekaj dneh po rojstvu popolnoma izzveni. Kaj lahko storite sami: Bolj intenzivno dojenje, tudi zbujanje dojenčka za hranjenje. Z dojenčkom pojdite na prosto, za 10 minut ga lahko izpostavite sončni svetlobi. Kdaj k zdravniku: Če se rumenica razširi na roke in noge, ali postane koža zelenkasto obarvana, če se otrok ne želi hraniti ali pri novorojenčku traja dlje kot nekaj dni.
Vnetje oči: Oči so pordele, lahko solzne ali suhe, pojavlja se izcedek, ki je lahko gnojav, zlepljene oči. Kaj lahko storite sami: Redno čiščenje oči večkrat dnevno s fiziološko raztopino od zunanjega kota oči proti nosu. Čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Kdaj k zdravniku: Če ne pride do izboljšanja v 3-4 dneh, se pojavi gnojav izcedek, slabši vid, pordela in otekla okolica očesa.
Kašelj: Kašelj je lahko suh, lahko se pojavi tudi izmeček. Za otroka je do neke mere koristen, saj se na ta način čistijo dihalne poti. Kaj lahko storite sami: Bolj pogosto ga dojite, večjemu dojenčku lahko ponudite topel, manj sladkan napitek. Otroku pogosteje izpirajte nosek s fiziološko raztopino. Med je odsvetovan do dopolnjenega leta starosti. Sirupe za lajšanje kašlja pri dojenčkih se odsvetuje. Kdaj k zdravniku: Starejši od 3 mesecev - če ima otrok težave z dihanjem, pomodreva, težko diha ali kašelj traja več kot 3 tedne, ima obarvan izmeček ali obstaja podatek, da se je ob nastopu kašlja otroku zaletelo.
Dihalna stiska: Občutek težkega dihanja, dušenja, lahko tudi krajši dihalni premori, lahko opazite, da otrok diha s trebuščkom. Včasih je otrok popolnoma pri miru - tako hrani energijo, ki jo porablja za dihanje. Kaj lahko storite sami: Otroka udobno namestite v sedeč položaj. Poskrbite, da ga nikjer na trupu ne stiska obleka. V prostoru ne kadite. Kdaj k zdravniku: Izčrpanost, hitro dihanje (> 50/minuto), občutek težkega dihanja, ugrezanje medrebrnih prostorov, plapolanje nosnih kril, stokanje, pomodrelost nohtov, bleda koža, zmedenost, nemir.
Bruhanje: Izločanje vsebine prebavil skozi usta s pomočjo mišic. Kaj lahko storite sami: Pogosteje dojite. Redno mu ponujajte tekočino, praviloma manj sladek čaj; večjim otrokom tudi praške za oralno rehidracijo, ki vsebujejo dodatno sol in sladkor. Če ima otrok apetit, ga spodbujajte, da hrano uživa večkrat po malem. Kdaj k zdravniku: Če je otrok mlahav, razdražljiv, slabše odziven ali kaže znake izsušitve: vdrte oči, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke, gost, temnejši urin. Bodite pozorni na eksplozivno bruhanje, v loku in če otrok bruha tudi po hranjenju.
Zaprtost: Odvajanje suhega in trdega blata. Na blatu je lahko tudi sled sveže krvi. Zaprtost pri polno dojenem otroku lahko traja nekaj (celo 7-10) dni in ne zahteva posebnih ukrepov. Lahko se pojavijo bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh, črevesni krči. Odvajanje je boleče. Kaj lahko storite sami: Več dojite. V prehrano vključite več tekočine in olupljena jabolka, brokoli, polnozrnata žita, hruške, breskve, slive. Lahko uporabite nežno masažo trebuščka, z njim potelovadite. Izogibajte se čokoladi, močnatim jedem in bananam. Kdaj k zdravniku: Če zaprtje traja več kot 2 tedna ali se pridruži vročina, bruhanje, kri na blatu, izguba telesne teže, se prikaže črevo (prolaps črevesja), trebuh je napet in trd.
Driska: Vsaj 3-krat dnevno odvajanje tekočega ali kašastega blata, ˃ 10 ml blata na kg otrokove telesne teže. Blato zdravega, polno dojenega dojenčka je kašasto, rumenkasto, lahko tudi nekoliko zelenkasto in ga lahko odvaja večkrat dnevno. Kdaj k zdravniku: Ob obilni ali vodeni driski, znakih izsušitve, nesposobnosti pitja z oslabelostjo, suhe sluznice, če ne odvaja vode.
Kolike/trebušni krči: Krčevit jok brez vidnega razloga ob istem času dneva, ki traja med 3. tednom in 3. mesecem starosti. Stiskanje pesti in zvijanje nog. Med jokom postanejo dojenčki zaripli (rdeči v obraz). V preostalem delu dneva so dobro razpoloženi. Kaj lahko storite sami: Če dojite, se izogibajte mlečnim izdelkom in oreščkom. Če ste primorani uporabljati nadomestke materinega mleka, preizkusite drugega proizvajalca. Pestujte svojega otroka s trebuhom obrnjenega na podlakti in ga pri tem nežno masirajte po hrbtu. Ko ne zmorete več, dojenčka oblecite in odpeljite na sprehod. Kdaj k zdravniku: Nenadna sprememba otrokovega obnašanja, pridruženo bruhanje, vodena ali krvava driska, manj gibanja, krčeviti gibi, ki niso vezani na stalno uro dneva in omenjeno dojenčkovo starost.
Pomembno je, da dojenčku že od samega začetka dobro prisluhnete. Z dojenčkom se boste tesneje povezali, če se boste njegovih znakov naučili razbrati in se jim primerno odzvati. Na ta način mu boste posvetili svojo pozornost in dojenček bo poskušal pogumno komunicirati tudi z drugimi. Seveda - dojenček joka, ko je lačen. Če z jokom in sitnarjenjem ne preneha niti takrat, ko smo ga že nahranili, potem so med glavnimi krivci neudobje, zračni mehurček ali pa mokra plenička. Če joka nikakor ne morete zaustaviti s hranjenjem, previjanjem ali s podrtim ‘kupčkom’, potem je vaš dojenček močno utrujen. Dojenčka raje poležite v posteljico in ga v miru pustite, da nekaj časa joka. Najverjetneje ga bo jok na koncu vendarle utrudil in dojenček bo v joku zaspal.
Dojenček ne sesa zgolj zato, ker mora preživeti in jesti, temveč tudi zaradi čistega užitka, še posebno v prvih šestih mesecih življenja. Še tako jokajoč dojenček se bo ob sesanju pomiril, saj se takrat dojenček tako fizično kot tudi čustveno sprosti. Veliko dojenčkov svojo potrebo po sesanju zadovolji takrat, ko ga mati doji. Če vaš otrok pije mleko iz stekleničke, potem luknjice v cuclju ne smejo biti prevelike, saj bo tako otrok stekleničko izpraznil še preden bo lahko dodobra potešil svoje potrebe in želje. Nekaterim pa takšno sesanje ne zadostuje. Če vaš dojenček takoj po obroku vtakne v usta palec in ga sesa, potem njegova potreba po sesanju ni bila potešena.
Kadar vaš dojenček steguje proti vam roke, potem si najverjetneje želi, da ga dvignete. Pri približno šestih mesecih otroku začnejo rasti prvi zobki, nekaterim pa že pri štirih mesecih. Morda boste opazili, da si otrok tlači v usta prste in igračke ter jih skuša gristi. Ko bo dojenček enkrat odkril, da se lahko oglaša na različne načine in tvori vrsto glasov, bo to z velikim veseljem počel v nedogled. Če boste njegove glasove oponašali, se mu smehljali ali ga ogovarjali, bo otrok samo še bolj navdušen. Nekateri glasovi pa ne pomenijo isto ob vsaki priložnosti. Če vaš otrok gruli, potem morda želi posnemati vaš glas, lahko pa je nad svojim lastnim oglašanjem tudi tako zelo navdušen, da to počne kar naprej. Dojenček lahko zelo hitro spreminja svoje razpoloženje - nekaj časa je vesel, a že v naslednjem trenutku lahko začne neutolažljivo jokati, ali obratno. Zakaj je tako? Jok je dojenčkov edini način komuniciranja z drugimi ljudmi in zato se večkrat zatečejo k ihtenju. Ko se starši njegovemu joku končno odzovejo, pa dojenčkovih potreb pogosto ne morejo takoj uspešno potešiti, saj lahko otrokovo jokanje pogosto tudi narobe interpretirajo. Z otrokom bodite nežni in ljubeznivi ter mu posvečajte svojo pozornost.
Razvojni mejniki: Kdaj skrbeti
Simptomi cerebralne paralize ponavadi niso vidni takoj ob rojstvu. Diagnoza cerebralna paraliza se ponavadi postavi v prvih 18. mesecih življenja in najkasneje do 3. leta. Razvoj otroka v prvih 18 mesecih (in tudi kasneje) prehaja skozi predvidljive in natančno določene mejnike razvoja, kot so obračanje, sedenje, plazenje, socialni nasmeh, hoja (ob opori, samostojna). Otrok s cerebralno paralizo bo zaradi težav v motoričnem razvoju dosegal te mejnike počasneje kot njegovi zdravi vrstniki. Prvi simptom cerebralne paralize je tako zaostanek v doseganju prvih razvojnih mejnikov. Nekateri simptomi se lahko kažejo enostransko; šibkost mišic ali nenormalen mišični tonus se lahko pojavi samo na eni strani telesa.
Velikokrat se sprašujemo, ali se naš dojenček pravilno razvija, ali je zdrav in ali je vse tako kot mora biti. Dejstvo je, da je vsak dojenček unikaten in se razvija s svojim tempom. Seveda na njegov razvoj vpliva tudi prenatalno obdobje (ko je še v trebuščku), sama genetika in okolje - starši, ki mu dajete ustrezne dražljaje in usmeritve. Vseeno pa obstajajo neke splošne smernice, ki nam dajejo signal, da je morebiti lahko nekaj z našim dojenčkom narobe. Opozorilni simptomi pri razvoju dojenčka so: pri 3 mesecih se ne nasmehne in se ne odziva (je odsoten), pri starosti 9 mesecev še ne sedi samostojno, pri 1 letu ne zmore prenesti predmeta iz roke v roko (preprijeti), pri starosti 18 mesecev še ne hodi. Če imate občutek, da je nekaj narobe, imate najverjetneje prav.
Če opazimo, da dojenčku ena stran res bolj odgovarja kot druga in če tudi pri splošnem opazovanju gibanja dojenčka opazimo, da je poudarek bolj na eni strani oziroma da se opazi kakršna koli razlika med desno in levo polovico telesa, ki je prisotna ves ali večino časa, potem je pametno o zadevi obvestiti pediatra. Asimetrije v dobi dojenčka in malčka vsekakor nakazujejo večjo možnost za pojav skolioz (ukrivljenosti hrbtenice) v dobi odraščanja. Tudi nižji mišični tonus lahko povzroča težave z držo in posledično tudi s hrbtenico. Ni pa nujno, da bo otrok zaradi omenjenih težav tudi manj spreten in bolj okoren.
Če otrok pri aktivnostih večinoma uporablja eno stran telesa, poiščite strokovno pomoč.
Refleksi pri dojenčkih: Prilagajanje na novo okolje
Da se novorojenček, dojenček lažje prilagodi novemu okolju, pride na svet opremljen z različnimi refleksi. Z refleksi se dojenček v tem začetnem obdobju lažje prilagaja. Kasneje jih zamenjajo bolj zapletene reakcije, ki za razliko od refleksov, delujejo na višjem nevrološkem nivoju in so tudi bolj kompleksne ter zapletene. Refleksi naj bi pri dojenčku izginili do nekje tretjega, četrtega meseca starosti. Vsi refleksi niso prisotni v istem obdobju, nekateri so v določenem obdobju bolj izraziti, drugi manj. Vsekakor pa se lahko nakazujejo določene težave, če refleksi ne izginejo oziroma so prisotni še v kasnejših mesecih, ko to ni več zaželeno. Ker so dojenčkovi možgani v tem obdobju še precej nezreli in se še zdaleč niso dokončno oblikovali, moramo vedeti, da s pravilnim ravnanjem in s primernimi razvojno-gibalnimi vajami lahko ogromno pripomoremo h kakovosti dojenčkovega gibalnega razvoja.