Prihaja pomlad - čas ko se konji množično parijo, kar pomeni, da se čez približno enajst mesecev rodi največ žrebet. Ta čas je še posebej pester in pogosto tudi neprespan za konjske veterinarje. Brejost pri kobili traja povprečno 340 dni, z normalnimi variacijami med 320 in 360 dnevi. V tem obdobju je ključnega pomena skrbna priprava na porod, kar vključuje premestitev kobile v primeren porodni boks vsaj 14 dni pred predvidenim datumom kotitve. Če kobilo selimo na drugo lokacijo, naj se to zgodi vsaj 4 do 6 tednov pred predvidenim datumom žrebitve. Porodni boks mora biti prostoren, z minimalno površino 4 x 4 metre, suh, dobro prezračen in redno čiščen. Nastilj naj bo globok, čist in po možnosti iz slame, ki je najprimernejša podlaga za kotitev. Priporočljivo je, da je kobila v zadnjih dneh pred kotitijo pod stalnim video nadzorom, saj kamera omogoča pravočasno prepoznavo začetka poroda in hitro ukrepanje v primeru zapletov.
Razumevanje kobilinega reprodukcijskega cikla in brejosti
Kobile so sezonsko poliestrične živali, kar pomeni, da prehajajo v reprodukcijsko aktivnost, ko se dnevi podaljšujejo. Njihov spolni ali estrusni ciklus se sestoji iz dveh faz - estrusa (gonitev, spolni žar), v katerem kobila dopušča oploditev, ter diestrusa, obdobja mirovanja. Običajen ciklus traja enaindvajset dni (5 dni estrusa in 16 diestrusa) in se tako ponavlja do konca sezone ali do oploditve. Seveda pa so individualne razlike v dolžini cikla kar pogoste, zato je potrebno spremljati zunanje znake kobile (npr. slabši apetit, hrzanje, nemir, širjenje zadnjih nog, “počepanje”, pordela sluznica vulve) ali preizkušati z žrebcem.
Cilj cikla je dostava plodnega jajčeca v reprodukcijski trakt, kjer je lahko oplojeno. Jajčeca nastajajo v jajčnikih kot odgovor na hormonsko reakcijo. Hormon, ki se sprošča v delu možganov, imenovanem hipotalamus, se imenuje GnRH ali gonadotrophin releasing hormone. Stimulira hipofizo, žlezo v velikosti manjšega oreha, povezano z možgani, ki proizvede dva hormona - FSH (folikelstimulativni hormon) in LH (luteinizirajoči hormon). FSH in LH sta nujno potrebna za razvoj in dozoretje folikla, strukture na jajčniku, ki proizvaja jajčeca in v ciklusu te proizvodnje tudi sprošča estrogen, hormon, zaradi katerega kobila postane »spolno dovzetna za žrebca«, se pravi, da pride v estrus. Do ovulacije povprečno pride 24-48 ur pred koncem estrusa in traja od nekaj ur do enega dne. Ker je optimalna življenjska doba izločenih spermijev cca 48 ur, je najboljši čas za pripust pred samo ovulacijo. Do oploditve tako pride v zgornjem delu jajcevoda in oplojeno jajčece preživi tu še kak teden, preden se spusti v maternico.
Kljub potrjeni brejosti (ultrazvok ali fizični pregled), še vedno obstaja, sicer izredno majhna, pa vendar možnost, da nekje do 3. meseca brejosti plod razpade oz. ga maternica absorbira. Prav tako kobile občasno splavijo (zvržejo). Če med brejostjo opazite odpiranje vagine ali kapljanje mleka, takoj pokličite veterinarja. Prav tako shranite morebitne ostanke plodu ali posteljice, da jih veterinar pregleda, ker lahko tako ugotovi vzrok abortusa.
Z modernimi ultrazvočnimi napravami se zarodek odkriva že od 12. dne naprej. Z zgodnjim ultrazvočnim pregledom se lahko ne samo prepričate o brejosti, temveč tudi preverite morebitne napake na rodilih v primeru ne-brejosti, preverite rast folikla in dokaj točno napoveste ovulacijo, kar pa je morebiti še najbolj pomembno, preverite število zarodkov. Dvojčki so pri konjih skrajno nezaželeni, saj pri večini brejosti pride do abortusa, mrtvorojenih žrebet ali smrti kmalu po rojstvu.
V prvih šestih do sedmih mesecih plod zraste do velikosti povprečne mačke. Večina rasti se torej dogaja v zadnjih štirih mesecih. To predstavlja večjo obremenitev za kobilin organizem, saj plod zdaj črpa dosti več hranilnih snovi kot v začetku. Povprečna dolžina brejosti je od 338 do 343 dni. Normalen razpon je v okviru 320 do 360, po mnenju nekaterih veterinarjev celo 380 dni. Ne rabite biti pretirano zaskrbljeni, če vaša kobila nosi čez rok (11 mesecev po datumu zadnjega pripusta). Kobile posedujejo izredno sposobnost, da lahko zadržijo popadke oz. žrebitev za več dni, če se počutijo ogrožene.
Znaki bližajoče se kotitve
Približno dva tedna pred kotitijo se začne sproščanje vezi v predelu medenice. Koren repa postane mehkejši, bolj relaksiran in izrazito gibljiv. V zadnjih dneh se intenzivno napolni vime, seski postanejo napeti. Poseben znak bližajoče se kotitve je pojav kapljic kolostruma na seskih, med konjarji t.i. "smola". Kobilino vime je pravi pokazatelj za bližajočo se žrebitev. Lahko pa boste ugotovili, če bo kaj narobe, namreč, če je ena stran izrazito bolj polna od druge, je to lahko znak za mastitis, ki je bakterijska infekcija, ali pa je ena stran zamašena. Pri tej kobili je nastal edem vzdolž celega trebuha od vimena do sprednjih nog. Nekaj ali več dni pred žrebitvijo pri nekaterih kobilah nastane vzdolž spodnjega dela trebuha edem. Takšna oteklina je pogostejša pri starejših kobilah in poteka od sprednjega dela vimena po trebuhu vse do prvih nog. Ko postane vime polno in raztegnjeno, se na koncu seskov pokažejo kapljice vosku podobne tekočine. Ta naravni proces pomaga, da ne izteka kolostrum, ki je za žrebe življenjskega pomena. Če opazite, da iz seskov kaplja mleko, takoj pokličite živinozdravnika. Nekatere kobile tvorijo le drobne kapljice voska, spet druge pa kar debele in dolge kaplje, ki izgledajo kot voščene svečke. »Voščene kapljice« so pravzaprav najzanesljivejši znak, da je žrebitev tik pred vrati. Izjeme so le tiste kobile, ki voska sploh ne tvorijo. Večina ga, zato ga nikakor ne morete spregledati. Ko ste torej opazili voščene kapljice, lahko pričakujete, da bo kobila v naslednjih 24 urah žrebila. Tik pred žrebitvijo se tudi mišice na zadnjici okrog korena repa sprostijo. Zadnji del trupa torej ne izgleda več poln in trden, ampak postane ohlapen in je videti, kot da bi se sesedel. Vsaka sprememba v obnašanju pred datumom žrebitve je lahko povezana s pripravo na žrebitev. Nekatere kobile postanejo živčne ali povsem zadržane. Nekatere ležijo več kot ponavadi, spet druge kažejo znake podobne koliki, se vlegajo, vstajajo in pogledujejo po trebuhu. Včasih se takšni simptomi kažejo nekaj dni in so znak za bližajoči porod. Specifičen znak je tudi, če kobila dviguje rep in ga tudi po več minut drži v zraku.
Faze poroda pri kobili
Porod pri kobili je načeloma zelo intenziven in hiter dogodek, ki v večini primerov poteka brez potrebe po naši pomoči. Kotitev pri kobili je praviloma hiter in fiziološki proces, ki v večini primerov poteka brez zapletov.
Prva faza poroda se najpogosteje začne v večernih ali nočnih urah, ko je okolje mirnejše in manj stresno. Gre za pripravljalno obdobje, v katerem se pod vplivom kontrakcij gladke muskulature maternice začne postopno odpiranje materničnega vratu in priprava porodnih poti. Klinično se prva faza kaže kot nemirnost kobile. Pogosto opazimo gnezdenje, kopanje po nastilju, pogosto leganje in vstajanje, potenje ter oziranje proti trebuhu. Obdobje se zaključi z razpokom »mehurja« - korialantoisne membrane, kar se kaže kot nenaden iztok večje količine tekočine (odtekanje plodovnice).
Druga faza poroda je najkrajša in najintenzivnejša faza kotitve ter praviloma traja od 20 do 30 minut. Začne se z razpokom korialantoisne membrane in pojavom močnih trebušnih kontrakcij, ki omogočijo iztis žrebeta. Najprej se skozi vulvo pojavi amnionska ovojnica, ki je belkaste do rahlo modrikaste barve in prosojna. Normalna lega žrebeta je sprednji vzdolžni položaj, pri katerem sta obe sprednji nogi iztegnjeni naprej, ena rahlo pred drugo, kopiti sta obrnjeni navzdol, glava pa leži med njima. Hrbet žrebeta je obrnjen proti hrbtu kobile. Če se namesto belkaste amnionske ovojnice pojavi temno rdeča, žametasta membrana (prezgodnja ločitev posteljice - t.i. "rdeči ovoj"), vsako odstopanje od običajnega poteka druge faze poroda obravnavamo kot potencialno distocijo. Pri kobili je čas izjemno pomemben, saj se lahko ogroženost žrebeta razvije zelo hitro.
Tretja faza poroda je iztiskanje posteljice. Posteljica se običajno izloči v 30 do 120 minutah po porodu. Če se tri ure po porodu posteljica ne izloči, je potrebna intervencija veterinarja. Kljub temu, da je delež težkih porodov pri kobilah manjši kot pri ostalih domačih živalih, je priporočljivo, da je kobila v času poroda pod nadzorom.
5 znakov, ki napovedujejo porod: Si pripravljena?
Skrb za kobilo in žrebe po porodu
Po rojstvu preverimo, ali so dihalne poti žrebeta proste, in po potrebi odstranimo ostanke amnionske membrane iz nosnic. Zadržana posteljica (retentio secundinarum) predstavlja urgentno stanje, saj že po nekaj urah bistveno poveča tveganje za razvoj metritisa, endotoksemije in sekundarnega laminitisa. Prve ure življenja so za žrebe ključnega pomena. Kobila ima difuzno epiteliokorialno posteljico, pri kateri med materinim in fetalnim krvnim obtokom ostane več plasti tkiva. Takšna zgradba onemogoča prehod večjih molekul, med katere sodijo tudi protitelesa - imunoglobuline (IgG). Kolostrum predstavlja prvi in najpomembnejši vir pasivne imunosti. Črevesna sluznica novorojenega žrebeta je sposobna absorbirati imunoglobuline le omejen čas po rojstvu. Če žrebe pravočasno ne zaužije zadostne količine kakovostnega kolostruma, lahko pride do nezadostnega prenosa pasivne imunosti. Danes so na voljo enostavni diagnostični pripomočki, s katerimi lahko ocenimo kakovost kolostruma ter v prvih 12 do 24 urah po rojstvu preverimo koncentracijo imunoglobulinov (IgG) v serumu žrebeta.
Žrebiček mora v prvih nekaj urah zaužiti prvo mleko, ki je bogato z imunoglobulini. Žrebeta v zgodnji starosti namreč niso sposobna sama tvoriti protiteles za obrambo pred različnimi povzročitelji bolezni, ki se nahajajo v okolju, zato mora preko kobilinega mleka nujno prejeti maternalna protitelesa, ki se nato v prebavilih absorbirajo v kri in žrebetu nudijo zaščito v zgodnjem življenjskem obdobju. Brez te prve zaščite je velika nevarnost, da žrebe težje zboli. Poleg zgoraj omenjenih stvari mora lastnik opraviti tudi preventivne ukrepe. Najbolj pomembno je redno vzdrževanje higiene v prostoru, kjer se kobila in žrebe nahajata ter vzdrževanje higiene popka. V prvih nekaj dneh oziroma dokler se ne posuši, je popek potrebno večkrat dnevno namakati v primerno tekočino za razkuževanje (1% jod ali klorheksidin), saj se s tem zmanjša nevarnost za vnos bakterij skozi odprto rano, ki je ostala po porodu.
Zelo priporočljivo je, da vse kobile in žrebeta po porodu pregleda veterinar, tudi, če je ob porodu potekalo vse gladko, in sicer je najbolje, da to opravi v roku 12-24 ur po porodu. Veterinar bo pregledal kobilo, če so ob porodu nastale kakšne poškodbe, kakšno ima vime ter ali se je posteljica izločila v celoti. Ob pregledu žrebeta se poleg klasičnega kliničnega pregleda opravi še pregled oči, ustne votline in popka, zelo priporočljivo je tudi, da veterinar žrebetu odvzame vzorec krvi in preveri vsebnost maternalnih protiteles, saj lahko ob njihovi nezadostni količini v krvi s primernim ukrepanjem (najpogosteje je to intravenozna aplikacija krvne plazme) zmanjša nevarnost za pojav bolezni. Prav tako bo veterinar ob pregledu opazil kakršnakoli druga odstopanja (na primer kotno deformacijo nog), ki se jih lahko v zgodnji starosti uspešneje rešuje.
Kdaj je primeren čas za jahanje po porodu?
V času brejosti se večkrat posvetujte z živinozdravnikom. Ko se bliža čas žrebitve, ga o tem obvestite, ker boste mogoče potrebovali strokovno pomoč. V prvih sedem mesecev z mlado mamo ravnajte, razen v posebnih okoliščinah oz. zdravstvenih težavah, kot bi ravnali z ne-brejo kobilo. Zmerna ježa in rekreacija ji bosta samo koristili. Pri hranjenju upoštevajte načelo kvalitete, količine povečajte v zadnjih štirih mesecih. Prost dostop do sveže in čiste vode verjetno ni treba posebej omenjati. Pomembna je skrb za kopita, zobe in pa seveda standardna cepljenja in antiparazitni program. Kot že rečeno, zadnje štiri mesece povečajte obroke hrane, vendar ne pretiravajte. Kobila naj bo pri močeh in polna življenja, ne pa zavaljena in brez kondicije.
Po porodu je telo kobile izčrpano in potrebuje čas za okrevanje. Zmerna aktivnost, kot so sprehodi ali lažje delo na tleh, je lahko koristna za njeno dobro počutje in rehabilitacijo. Vendar pa je z jahanjem potrebno počakati, dokler se kobila popolnoma ne povrne v normalno kondicijo in dokler se njeni notranji organi ne povrnejo v prvotno stanje. Splošno pravilo je, da se z jahanjem ne začne pred 6 do 8 tedni po porodu, vendar se to lahko razlikuje glede na posamezno kobilo, njeno kondicijo in potek poroda.
Če je bil porod težak ali so se pojavile kakšne komplikacije, je še toliko bolj pomembno, da se z jahanjem nadaljuje postopoma in ob posvetu z veterinarjem ali izkušenim trenerjem. V začetku je priporočljivo izvajati samo lahke treninge, ki postopoma napredujejo v intenzivnosti in trajanju. Ključnega pomena je, da se kobila na jahanje vrne postopoma in da se pri tem upoštevajo njeni znaki utrujenosti ali nelagodja.
V času brejosti in po porodu je ključnega pomena pravilna prehrana kobile. V zadnjih štirih mesecih brejosti se potrebe po hranilnih snoveh močno povečajo, saj plod hitro pridobiva na teži. Če krmni obrok vsebuje premalo mineralov, bo kobila pospešila črpanje kalcija iz svojega skeleta, če pa krma vsebuje preveč kalcija in fosforja, po možnosti še v nepravilnem razmerju, pa bo organizem zmanjšal resorbcijo obeh mineralov iz prebavil. V zadnjih tednih pred žrebitvijo se tako povečajo potrebe kobil in plodu po hranilnih snoveh, obenem pa se zaradi rasti plodu zmanjša prostornina trebušne votline. Zagotovitev pravočasne prehranske priprave kobil na žrebitev je pomembna tudi zato, ker kobile neposredno pred žrebitvijo zaradi vznemirjenosti zaužijejo manj krme, sama žrebitev predstavlja velik telesni napor, začenja pa se tudi že ločenje mleka. V obdobju po žrebitvi je s prehranskega vidika pomembno zagotoviti kobili predvsem možnosti za hitro okrevanje, še posebej če je bila žrebitev težka. Takrat polagamo krmne mešanice z lahko dostopno energijo in dodatkom elektrolitov ter mineralno-vitaminske mešanice. Takoj po žrebitvi se zaradi povečanega ločenja mleka začnejo povečevati potrebe po hranilnih snoveh, kar predstavlja za kobilo precejšen fiziološki napor, bistveno pa se te potrebe povečajo v drugem in tretjem mesecu dojenja, ko količina dnevno ločenega mleka doseže vrhunec. Izgube telesne teže zaradi ločenja mleka se ponavadi ne da povsem preprečiti, lahko pa se jih precej omeji.
Večina kobil koti brez zapletov. Z dobro pripravo na kotitev, mirnim nadzorom poroda ter pravočasnim preverjanjem vitalnosti žrebeta in prenosa pasivne imunosti lahko preprečimo številne zaplete. Zgodaj prepoznan problem pomeni enostavnejše zdravljenje, boljšo prognozo in bistveno manj stresa za vse vpletene.