Odločitev o tem, kdaj prenehati z dojenjem, je globoko osebna in edinstvena za vsako mamico in otroka. Ne obstaja en sam "pravi" trenutek, saj nanjo vplivajo številni dejavniki, od otrokovega temperamenta in razvoja do življenjskega sloga družine in materinih potreb. Vendar pa obstaja veliko informacij in priporočil, ki lahko pomagajo pri tem pomembnem prehodu.
Razlogi za prenehanje dojenja
Razlogi za prenehanje dojenja so tako raznoliki kot so mamice in njihovi otroci. Pogosto se mame odločijo za prenehanje, ko se vrnejo na delo po koncu porodniškega dopusta. Če se mamica vrne v službo pred iztekom 11-mesečnega porodniškega dopusta, je smiselno, da začne z odvajanjem prej. V takšnih primerih, ko je otrok v varstvu, mati pa v pisarni več kot osem ur, je prekinitev dojenja pogosto neizogibna.
Drugi pogosti razlogi vključujejo spremembe v otrokovem ritmu, materine telesne ali čustvene potrebe, ali pa preprosto občutek, da je čas za prenehanje. Vsaka mama čuti svojega otroka in svoj odnos z njim ter se lahko odloči za prenehanje, ko začuti, da je to prava pot. Včasih se zgodi, da bi mati rada prenehala z dojenjem prej, kot to želi dojenček.
Pomembno je poudariti, da prenehanje dojenja ni nujno povezano z zdravjem ali dobrobitjo otroka ali matere. Če se mamica odloči prenehati z dojenjem na lastno željo, je to zdravo, kolikor je zdrava vsaka odločitev, ki temelji na lastnem počutju in potrebah.
Kdaj je pravi čas? Starost in razvoj otroka
Ni priporočene povprečne starosti, kdaj bi bilo malčka najbolje odvaditi dojenja. Vsak otrok je drugačen in se razvija s svojim tempom. Nekateri otroci sami pokažejo znake, da so pripravljeni na prenehanje, na primer z manjšim zanimanjem za dojko in večjo radovednostjo za hrano in igro.
Pediatri in ginekologi sicer priporočajo, da se dojenčka prvih šest mesecev hrani izključno z materinim ali adaptiranim mlekom. Nekateri pa z uvajanjem goste hrane začnejo že pri štirih mesecih. Okoli šestega meseca starosti je namreč potrebno dodajati več hranilnih snovi, kot sta železo in cink, ki jih zgolj dojenje morda ne more več v celoti zagotoviti. Otrok vam bo sam pokazal, da je pripravljen na uvajanje koščkov tudi s tem, da hrane ne bo porinil z jezičkom nazaj ven. V nasprotnem primeru bi to lahko uporabili kot informacijo, da še ni prerasel refleksa izplazenja jezička. Več o metodi uvajanja hrane s koščki si lahko preberete v članku o t.i. metodi BLW (eng. Baby-Led Weaning).
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer priporoča, da se dojenje ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljuje do dopolnjenega drugega leta ali dlje, saj je dokazano, da prezgodnje odstavljanje prinaša znatna tveganja tako za zdravje matere kot otroka. Raziskave so potrdile, da pri človeku do naravnega odstavljanja pride pri starosti od dveh do sedmih let. Ni dokazov, da je treba otroka odstaviti pri določeni starosti. Kot pri ostalih razvojnih mejnikih se otroci odstavijo, ko so za to fizično in psihično pripravljeni.
Kako odvaditi dojenčka od dojenja? Postopnost je ključna.
Najbolje je, da otroka od dojenja odvajamo postopoma. Tako bo prehod najmanj stresen, izognili pa se boste neprijetnostim, ki jih prinaša nenadna prekinitev.
Metoda "ne ponujaj - ne odbijaj": Ta metoda velja za najmanj travmatično za otroka. Vključuje izogibanje situacijam, kjer bi se otrok običajno dojil, in preusmerjanje njegove pozornosti. Poskušajte predvideti, kdaj se bo otrok želel dojiti, in mu preusmerite pozornost s kakšno novo igro, branjem pravljice ali ponudbo drugačne malice. Svetuje se tudi, da se izogibate krajem in prostorom, kjer ste ga ponavadi dojili, ter da poskušate vzpostaviti drugačno rutino.
Postopno zmanjševanje podojev: Eden od načinov je, da vsake tri dni ukinete eno dnevno dojenje. Začnite z najmanj pomembnimi podoji, na primer dnevnim dojenjem, in pustite zadnje tiste najpomembnejše, kot so večerni ali nočni podoj, ki sta pogosto čustveno najpomembnejša.
Nadomestne oblike povezovanja: Namesto dojenja ponudite otroku druge oblike bližine in tolažbe: crkljanje, branje pravljice, petje pesmice, objem ali igro. Otrokom je pomembna bližina, ne nujno samo dojenje.
Vloga očeta ali partnerja: Če je možno, naj partner prevzame večerno uspavanje in nočno vstajanje. To bo olajšalo prehod tako za vas kot za otroka. Ko otrok izrazi potrebo po tolažbi, naj ga partner potolaži z objemom, crkljanjem ali na drug način, ki mu ustreza.
Komunikacija z otrokom: Če je otrok starejši in že razume, mu lahko na njemu primeren način pojasnite, da se mleko umika ali da je dojka utrujena. Otroci presenetljivo dobro razumejo, ko jim govorite s spoštovanjem in razumevanjem. Pojasnite, da se boste zdaj crkljali na drugačen način.
Kako odvaditi otroka od dojenja
Kaj storiti, če se dojenček noče prenehati dojiti?
Zgodi se, da bi mati rada prenehala z dojenjem, pa se otrok temu še ni pripravljen odpovedati. V takih primerih je ključna potrpežljivost in vztrajnost. Če otrok neutolažljivo joka in ga je strah stvari, ki ga do sedaj ni bilo, lahko za nekaj časa prekinete z odvajanjem in zopet poskusite, ko bo pripravljen na to. Ne glede na to, za katero metodo se odločite, je potrebno veliko potrpežljivosti.
Včasih se lahko pojavi situacija, ki zahteva, da dojenje prekinemo tako rekoč čez noč. V danem trenutku je to lahko edina rešitev, vseeno pa ima ta metoda lahko določena tveganja. Če naenkrat prenehate dojiti, lahko tvegate, da se zamaši mlečni vod, ki se nato vname in nastane mastitis. Zato je postopno prenehanje vedno bolj priporočljivo.
Če se premislite, je to v redu. Nekatere mame poskusijo prenehati, a ugotovijo, da še niso pripravljene, ne one, ne otrok. Lahko si vzamete premor, ustavite, poskusite kasneje. To ni neuspeh - to je poslušanje sebe in svojega otroka.
Fizične in čustvene spremembe ob prenehanju dojenja
Prenehanje dojenja ni le fizičen proces - je tudi čustven prehod. Za nekatere mame prinaša olajšanje in novo svobodo. Za druge pa žalost, krivdo ali dvome. Vse to je normalno. Pomembno je, da si dovolite, da začutite vse, kar pride, brez obsojanja. Dojenje je ena oblika povezovanja, vendar ni edina. Ljubezen, bližina in podpora ostajajo, tudi brez dojenja.
Ko prenehamo dojiti ali zmanjšamo število podojev, naše telo še vedno proizvaja mleko, dokler se ne 'navadi' na novo rutino. Ta faza lahko vključuje napetost v prsih, uhajanje mleka, celo zamašene kanale, če prenehamo nenadoma. Zato se najpogosteje priporoča postopno prenehanje dojenja.
Podpora za prsi:
- Nežno izdajanje: Če se pojavi napetost v prsih, je priporočljivo nežno izdajanje mleka "do olajšanja". Cilj ni spodbujanje večje proizvodnje, temveč nežno sproščanje odvečnega mleka, da bi se preprečila prenapolnjenost, bolečina ali mastitis.
- Hladne obloge: Pri prenehanju dojenja se pogosto uporabljajo hladne obloge za zmanjšanje vnetja, nelagodja in otekanja. Te lahko pomagajo zmanjšati pretok krvi in s tem ublažiti otekanje dojk.
- Zeliščni čaji: Nekateri zeliščni čaji, kot je žajbelj, naj bi pomagali zmanjševati laktacijo.
Koristi dojenja kljub prenehanju
Ne glede na to, koliko časa boste otroka dojili, je pomembno, da poizkusite najti ravnotežje med vašimi željami in željo vašega malčka. Koristi dojenja so ogromne, tako za otroka kot za mater. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti. Sestava materinega mleka se nenehno spreminja. Po prvem letu se poveča količina dolgoverižnih maščobnih kislin, ki so ključne za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Novejše študije so pokazale, da se s trajanjem dojenja povečujejo tudi drugi zaščitni učinki dojenja, kot sta preprečevanje debelosti in drugih bolezni. Ko se število podojev naravno zmanjša in se bliža odstavitev, količina protiteles v materinem mleku naraste. Zaščitne snovi v materinem mleku otroka ščitijo pred boleznimi in spodbujajo razvoj imunskega sistema.
Dojenje pozitivno vpliva tudi na materino počutje in zdravje, saj nudi dolgoročno zaščito pred predmenopavzalnim rakom na dojki, rakom na jajčnikih in osteoporozo.
Dojenje je več kot samo materino mleko. Med materjo in otrokom ustvarja bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja; za utrujenega, vznemirjenega, bolnega ali poškodovanega malčka pa je običajno tudi najboljša tolažba. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prenehanje dojenja ni konec bližine - to je le nova faza povezovanja.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali drugim strokovnjakom. Vsaka situacija je individualna in zahteva prilagojeno obravnavo.