Prvi dnevi, ko se z novorojenim otrokom šele prav spoznavata, so lahko polni adrenalina, oksitocina, ljubezni in skrbi. V tem obdobju se starši soočajo z mnogimi vprašanji, med katerimi je pogosto tudi tisto o tem, kdaj se bo njihov malček prvič polulal ali pokakal. Ta na videz preprosta vprašanja pa nosijo s seboj pomembne informacije o zdravju in dobrobiti novorojenčka. Znanje o teh osnovnih telesnih funkcijah lahko staršem prinese zaupanje vase in zmanjša skrbi v prvih dneh materinstva.
Prvi podoj in prve telesne potrebe: Zlata ura in njeno pomembno sporočilo
Najboljši nasvet, ki ga lahko dobite za pripravo na dojenje, je ta, da se nanj pripravite vnaprej. Če ničesar ne vemo, nas je strah - če pa imamo znanje, pride hitro tudi zaupanje vase. Prvi podoj naj se zgodi v prvi uri po rojstvu, imenovano tudi "zlata ura". Ta zgodnji stik ni pomemben le za vzpostavitev tesnega fizičnega stika med materjo in novorojenčkom, temveč tudi spodbuja oba k miru in sprostitvi, kar je idealen temelj za začetek dojenja. Ideja, da bi bilo novorojenčka treba pustiti v posteljici, da si odpočije, ni pravilna. Najboljši način počitka za oba je skupno ležanje in dremuckanje. Bližina materinih prsi namreč dojenčka naravno spodbuja k dojenju, saj se lahko pristavi po potrebi.
Prve ure po porodu so ključne za vzpostavitev refleksnega sesanja pri novorojenčku. Idealno je, da se prvi podoj zgodi v prvi uri po porodu, oziroma najkasneje v uri do uri in pol. V tem času se tvori mlezivo ali kolostrum - gosto, rumenkasto-oranžno tekočino, ki se tvori po kapljicah v količini od 30 do 100 ml v 24 urah. To je izredno hranljivo in bogato s protitelesi, ki ščitijo novorojenčka pred okužbami. Zato je ključnega pomena, da dobi nedonošen ali bolan dojenček čim prej kolostrum, ali vsaj darovano materino mleko. Mlezivo deluje tudi odvajalno, s tem pomaga očistiti otrokovo črevo mekonija (smolasto temnozeleno prvo blato), kar preprečuje nastanek zlatenice. Zgodnje dojenje omogoča novorojenčku tudi izuriti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva.
Spremljanje izločkov: Merilo zadostnega vnosa mleka
Količina mleka se običajno poveča med drugim in šestim dnem po porodu, ko pride do navala mleka, prsi pa postanejo bolj polne in trde. V tem času je pomembno, da je novorojenček čim bolj pogosto ob mamici in da se čim večkrat doji, saj je njegov želodček še zelo majhen. Pozornost je treba nameniti tudi otrokovim izločkom: čim prej pokaka mekonij (prvo, lepljivo in črno blato) in blato postane gorčično rumene barve, tem bolje.
V prvih dneh so nam ena do dve mokri plenici znak, da ima otrok dovolj hrane. Normalno novorojenčki izgubijo do deset odstotkov svoje porodne teže v prvih treh do štirih dneh. Za otroka, ki tehta ob rojstvu 3400 gramov, je 10% 340 gramov, torej bo shujšal do 3060 gramov teže. Eden izmed razlogov za izgubo teže je dodatna količina vode, s katero je otrok rojen in jo izgublja v prvih dneh. Ko se tretji in četrti dan poveča količina mleka pri materi, bo otrok najverjetneje začel napredovati na teži. Po 10. dnevu starosti ne sme več izgubljati telesne teže.
Zadostna količina polulanih in pokakanih pleničk je dober pokazatelj, da otrok dobiva dovolj mleka. Novorojenček, ki pridobiva dovolj, polula 5-6 plenic in pokaka najmanj eno v 24 urah. Če ima pleničke polne, pomeni, da dobi dovolj. Na porodno težo mora priti najkasneje v 3 tednih, potem pa je minimalni tedenski prirast 120 g oz. mesečni 450 g.
Kako prepoznati zadostno hranjenje: Več kot le teža
Ko ocenjujemo učinkovitost dojenja, se vedno ravnamo po kombinaciji vseh znakov. Kako vemo, da dojenček dobi dovolj materinega mleka:
- Štejemo polulane plenice: Najmanj 5 v 24 urah.
- Štejemo pokakane plenice: Prve 3-4 dni mekonij, nato najmanj 2 na dan, po 6. tednu tudi na nekaj dni, a takrat mora biti blato obilno.
- Otrok pridobiva na teži: V prvih treh mesecih najmanj 450 g na mesec, torej najmanj 110-115 g na teden. Pridobljeno težo računamo od najnižje teže, ne od porodne. Od tretjega do šestega meseca najmanj 80 g na teden in od šestega meseca dalje najmanj 50 g na teden.
- Dojenček se doji pogosto: Vsaj 8-12-krat na dan, lahko tudi pogosteje in ne nujno po urniku oz. enakih presledkih; če lepo napreduje ob manjšem številu podojev in si večji razmak postavi sam, je to zanj v redu.
- Dojenček se doji pravilno: Je pravilno pristavljen (telo v ravnini z glavico, trebušček na materin trebuh, široko odprta usta, ustnici ne smeta biti uvlečeni, bradavica je globoko v ustih, zajet čim večji del bradavičnega kolobarja, otrok aktivno sesa, dojenje matere ne boli).
- Dojenček ima zdrav videz: Napeto kožo, zdravo barvo, raste v dolžino in se mu veča obseg glavice, je živahen in dejaven.
Če boste v skrbeh, morda po tednu dni polnega dojenja še s tehtnico preverite - pokličite patronažno sestro, če vam lahko priskoči na pomoč.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Dojenje: Več kot le hrana
Dojenje ni samo hranjenje, ampak zadovoljevanje številnih drugih potreb. S sesanjem se dojenčki umirjajo, dobijo telesni stik, iščejo tolažbo, regulirajo čustva, slišijo materin srčni utrip. Zato ne omejujte dojenčku dojenja. Dojite, kadarkoli vaš otrok pokaže, da bi želel - tudi če se je nazadnje dojil 30 minut nazaj. Tudi mi z veseljem pojemo kos peciva po dobrem in obilnem kosilu. Dojenje ponoči bo vplivalo na povečanje količine mleka čez dan, zato dojite tudi takrat.
Več kot boste dojili, več bo mleka. Zato pustite tabele, urnike in nadzor nad količino popitega mleka. Če ima vaš otrok dovolj plenic in dobro napreduje, nimate razloga za skrb. V dojkah se na začetku tvori kolostrum, ki je oranžno rumen in gost. Ko pride naval in kasneje zrelo mleko, bo to na začetku teklo hitreje in izgledalo bolj vodeno, proti koncu podoja pa bo teklo počasneje in bo gostejše. Toda otroka ni potrebno držati na eni dojki dolgo časa, kajti mleko ni strokovno ločeno na prednje, srednje in zadnje. Zato otroka prestavljajte iz dojke na dojko. Dlje kot je otrok na eni dojki, manj intenzivno teče mleko in dojenček tako porablja več energije za sesanje. Pri dojenju na začetku ne velja princip "ena dojka = ena dojka". Otroka pristavite na eno dojko, ga dojite, dokler mu ustreza in ko pokaže znak, da mu teče prepočasi, ga prestavite na drugo dojko.
Izogibanje pogostim zmotam o dojenju
Obstaja veliko napačnih prepričanj o dojenju, ki lahko povzročijo nepotrebne skrbi in zmedo pri mladih starših. Pomembno je, da se zavedamo dejstev in se izognemo mitom:
- Mleko v prsih se ne ustvari naenkrat: Prsi niso posodice, kamor bi se nakapljalo mleko, potem bi se otrok podojil in bi bilo treba spet čakati. Prsi niso nikoli (do konca) prazne. Mleko vedno je. Več, kot dobijo dojke povpraševanja, več bodo ustvarile mleka. (Pre)redko dojenje je glavni razlog za premalo količino nastalega mleka.
- Utrjevanje bradavic ni potrebno: Bradavice so takšne, kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno, prav tako ne lanolin, mazila ali nastavki. Če bradavice niso vdrte, so povsem normalne. Dojenje v prvih dneh je lahko nekoliko nelagodno, vendar nikoli ne sme boleti. Če dojenje boli, je treba takoj poiskati strokovno pomoč.
- Nastavki niso vedno rešitev: Večina nastavkov se ne uporablja pravilno in jih osebje priporoča, ko pristavljanje ne uspe v prvih poskusih. Nastavki vam lahko olajšajo pristavljanje, če imate krvave in poškodovane bradavice. Toda pozor - nastavki pri bolečem dojenju zgolj ublažijo simptome, ne rešijo pa vzroka, zato se je potrebno vprašati, zakaj je do tega sploh prišlo. Negativna plat nastavkov je, da od novorojenčka zahtevajo več napora pri sesanju in mu onemogočajo dostop do kapljic mleka, ki so na začetku, v prvih urah in dneh, zelo pomembne.
- Otroka ni treba zbujati za dojenje (vedno): Včasih otrok prespi 4-5 ur pa ni videti zelo lačen, ko se zbudi. Prve mesece se večina otrok zbuja tudi za nočna hranjenja. Če vaš otrok prespi noč, bo verjetno potreboval več obrokov čez dan. Pri polno dojenem otroku so nočna hranjenja enostavna, ker ni potrebno nič pripravljati in čakati. Če imate otroka blizu sebe, vam niti ni potrebno iz postelje. Samo dvignete ga k sebi in podojite. Vendar pa je pomembno opazovati otrokove znake lakote in ga pristaviti, ko pokaže znak, da bi se rad dojil.
Pomembnost materinega počutja
Če začutite, da ste v stresu ali nemirni, je pomembno, da najprej pomirite sebe. Otroci so kot majhni sprejemniki energije, ki jo mi, starši, oddajamo. Če smo mame nervozne, to čutijo tudi otroci, in se težje umirijo. Bolj kot je mama pod stresom, bolj kot je žejna in lačna, bolj se telo odziva na to z adrenalinom in napetostjo v celem telesu. Tako mleko mnogo težje izteka! Enako doživijo mame, ki pod stresom in pritiskom črpajo v želji, da bi videle, koliko mleka imajo.
Ob popoldnevih pojejte kak obrok hrane, ki povečuje količino mleka, in pojdite spat z otrokom. Tako boste zvečer spočite in boste imele več potrpljenja za uspavanje. Izklopite vse elektronske naprave v bližini, pojdite v hladno sobo, globoko vdihnite in pričnite z uspavanjem.
Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo in ščiti pred alergijo in okužbo. Še pomembneje je, da nudi dojenje udobje in ugodje posebnega zbližanja matere in otroka. Če se mati zaveda, da je dojenje najboljše, dobi zaupanje vase. Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se je je treba naučiti. Zato pazite na svoje misli in jih usmerjajte v pozitivo in moč. Vsak dan ponavljajte afirmacijo “Moje mleko je popolno in dovolj ga je” ali kakšno svojo in si ob dojenju predstavljajte reko, ki teče.
tags: #kdaj #se #novorojencek #prvic #polula