Za novopečene starše je eden od najbolj vznemirljivih mejnikov, ko opazujete, kako se vaš otrok začne izražati in govoriti. Navsezadnje je težko verjeti, da se bodo ti majhni ljudje, ki so se še včeraj sporazumevali le z jokom in žlobudranjem, kmalu pogajali za piškote pred večerjo. Pomislite, da je čebljanje prvi korak oz. vaja, ki vodi do izgovarjanja pravih besed in stavkov. Razvoj otrokovega govora ne temelji le na prvih besedah in stavkih. Začne se že dolgo pred tem, ko malčki izgovorijo prvi razumljivi glas. Že jok po rojstvu je lahko prvi zvočni izraz dojenčka, ki želi z njim nekaj sporočiti. Prvo in osnovno pravilo že od prvega trenutka po rojstvu je pogovarjanje. Tem pogosteje, tem boljše. Pomemben pa je tudi način, s katerim se z otrokom pogovarjate.
Od prvih zvokov do prvih besed: Stopnje razvoja govora
Dojenčki se lahko že zelo zgodaj smejijo, hihitajo, spuščajo glasove in izgovarjajo samoglasnike. Vendar pa se namensko govorjenje običajno začne pri približno 6 mesecih, ko začnejo eksperimentirati s soglasniki, kot so m, b in p. Te zvoke začnejo kombinirati s samoglasniki in tako ustvarjajo prikupne zloge, kot so ba-ba, da-da, ma-ma, ga-ga in tako naprej. V prvih šestih mesecih se vsi dojenčki oglašajo enako. Vseeno je, ali so iz Evrope, Azije ali Afrike, vsi na enak način grulijo. Vsi dojenčki eksperimentirajo z enakimi in nepovezanimi glasovi. To velja tudi za gluhe otroke. Prvo oglašanje pa nima nobene povezave s spodbudo staršev. Ali bi se ti ukvarjali z njimi ali ne, bi se otroci začeli tako oglašati.
Po prvih šestih mesecih pa dosežejo nov mejnik, postanejo občutljivi za ritmične značilnosti različnih jezikov. Raziskave kažejo, da se otroci že dobro spoznajo na svoj jezik pri starosti enega leta. To so znanstveniki ugotovili tako, da so posneli čebljanje enoletnikov v Franciji. Čeprav ni bila pravilno izgovorjena niti ena beseda, so z lahkoto ugotovili, da ti otroci prihajajo iz Francije! Že novorojenček ima vso zapleteno anatomijo, ki je potrebna za ustvarjanje glasov, vseeno pa traja dobro leto, da ti organi dovolj dozorijo in otrok lahko začne izgovarjati besede na smiseln način.
Ko bo vaš otrok praznoval prvi rojstni dan, vas bo morda presenetil s svojimi prvimi pravimi besedami! Te čarobne besede pogosto vključujejo »mama« ali »ata« oz. »tata«, čemur sledi veliko veselja (in morda tudi nekaj ponosnih solz). To so lahko tudi običajni pozdravi, kot sta »oj« ali „pa-pa“, ter besede, povezane s hrano in igračami, kot sta »sok« in „medo“. V tem obdobju začne otrok imena in zvoke povezovati tudi z dejanskimi stvarmi in ljudmi, kar ga še bolj spodbuja k uporabi besed za sporočanje svojih želja in potreb.
Ko so otroci stari približno 13-18 mesecev, bodo v svoj besedni zaklad dodajali besede in pomene ter začeli eksperimentirati z intonacijo, tako da bodo posnemali vaše govorne vzorce, obračali zahtevo: »Sok!« v vprašanje: »Sok?«. V tem obdobju se boste lahko iz srca nasmejali, saj se bo vaš nadobudni malček naučil prepoznavati in razlikovati besede in stvari. Lahko imate na primer družinskega psa in vaš malček ve, da beseda »pes« označuje štirinožnega kosmatega prijatelja. Zato lahko zakliče »pes!«, ko na ulici pozdravi sosedovo mačko, ali pa zakriči »žoga!«, ko na nebu opazi luno, saj je okrogla kot njegova igrača žoga.
Od 18. do 24. meseca se pripravite na jezikovno eksplozijo, saj se otrokov besedni zaklad širi hitreje, kot lahko dohajate. Ko malček dopolni dve leti, lahko začne tvoriti stavke s tremi ali štirimi zaporednimi besedami, kot sta »Kaj je to?« ali » Kuža gre ven«. Od takrat se bo njegov besedni zaklad še naprej širil z vedno več besedami - včasih se zdi, da se vsak dan nauči 10 novih besed!
Kako lahko starši spodbujajo razvoj govora?
Najboljše za razvoj jezika otroka je, da sliši jezik. Prvi korak je, da zmanjšate otroški govor na minimum. Vemo, da je mamljivo, vendar je pomembno, da ob otroku govorite normalno. Če ste z dojenčkom sami doma, si je morda težko zamisliti, da bi se pogovarjali (navsezadnje »sogovornik« še nima veliko odzivov ali povratnih informacij), vendar je dober način za »pogovor« z dojenčkom pripovedovanje oz. govorjenje, kaj počnete. »Mamica pripravlja večerjo. Mama z nožem reže paradižnik. Bi se žogala? Igrajva se z žogo.
Osebe in predmete lahko poimenujete z imeni namesto z zaimki (»oči« ali »ati« namesto »on«), kar otroku pomaga ustvariti jasne asociacije in okrepi njegovo razumevanje, kdo je kdo. Enako velja za predmete:»Oči daje hrano na krožnik. Tukaj je tvoj krožnik, Manca. Ko vaš otrok pozna že več besed in začne tvoriti stavke, mu lahko pomagate izboljšati besedni zaklad z razširjanjem besed in stavkov. Če zakliče »pes«, lahko razširite njegovo ugotovitev z: »Ja, to je velik pes! Branje knjig in petje pesmi je pomembno za razvoj otrokovega govora in besednega zaklada. Z branjem starosti primernih knjig lahko malčka učite o barvah, živalih, hrani in številnih drugih pomembnih stvareh ter mu dodatno razširite besedni zaklad.
Najboljši načini, kako naučiti svojega dojenčka govoriti (preproste strategije brez stresa!)
Kdaj naj starši poiščejo strokovno pomoč?
Vsak otrok se razvija v svojem tempu in nekateri otroci potrebujejo nekoliko več časa, da najdejo svoj glas. Če pa je vaš malček bolj kot za izgovarjanje besed zainteresiran za izpopolnjevanje svojih motoričnih spretnosti, je morda dobro, da se posvetujete s pediatrom. Čeprav »pozni govorci« največkrat niso razlog za zaskrbljenost, obstajajo nekateri znaki, ki lahko kažejo na govorni zaostanek in pozornost strokovnjaka.
Če vaš otrok do 7. oziroma 9. meseca starosti še ne čeblja, do 12. oz. 15. meseca ne pove še nobene besede ali do 2. leta starosti še ni začel povezovati besed, se je vredno pogovoriti s pediatrom. Pozorni morate biti tudi na težave pri vzpostavljanju očesnega stika, neodzivanje na ime ali nenadno prenehanje uporabe besed, ki jih je otrok prej že uporabljal.
V nekaterih primerih je treba govorni zaostanek preprosto dodatno spodbuditi, v drugih pa je lahko povezan s težavami s sluhom, oralno-motoričnimi težavami ali razvojnimi motnjami, kot je avtizem. Dobra novica? Z razumevanjem stopenj razvoja govora ter zabavnim in smiselnim sodelovanjem pri razvoju govora lahko ustvarite okolje, ki spodbuja komunikacijo in izražanje. Vsak otrok je edinstven, zato praznujte in se veselite mejnikov ter uživajte.
Starostne mejnike v razvoju govora
- 0-3 mesece: Jok je edini način sporazumevanja. Pojavljajo se prvi samoglasniki, gruljenje in cviljenje.
- 4-6 mesecev: Začne se čebljanje. Pojavijo se zlogi, kot so "ba-ba", "ma-ma". Otrok se odziva na zvoke in poskuša posnemati.
- 6-12 mesecev: Čebljanje postaja bolj raznoliko in podobno govoru. Otrok začne razumeti svojo ime in preprosta navodila.
- 12-18 mesecev: Pojavijo se prve besede, pogosto "mama" in "ata". Otrok povezuje besede z objekti in osebami.
- 18-24 mesecev: Besedni zaklad se hitro širi. Otrok začne tvoriti dvobesedne stavke.
- 2-3 leta: Otrok lahko tvori stavke s tremi ali štirimi besedami. Besedni zaklad obsega okoli 50-100 besed.
- 3-4 leta: Govor postaja bolj razumljiv. Otrok uporablja različne besedne vrste in postavlja vprašanja.
Pomembno je poudariti, da so te starostne mejnike le smernice. Vsak otrok se razvija v svojem edinstvenem tempu. Ključno je starševsko sodelovanje, spodbujanje in ustvarjanje bogatega govornega okolja.