Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, ki ga spremlja tudi vse večja pozornost namenjena dobrobiti nerojenega otroka. V zadnjih letih se je močno razširil koncept poslušanja glasbe med nosečnostjo, s posebnim poudarkom na klasični glasbi, ki naj bi imela blagodejne učinke na razvoj ploda. Vendar pa je pomembno razumeti, kaj znanost dejansko pravi o tej temi in kaj so le miti ali napačne interpretacije.
Zvoki v maternici: Ko se otrok začne "poslušati"
Prve zaznave zvoka pri plodu se začnejo že zgodaj v nosečnosti. Čeprav se ušesa pri plodu začnejo razvijati že nekaj tednov po spočetju, še štiri mesece niso dovolj razvita, da bi plod zvoke dejansko slišal. Kljub temu otrok čuti zvok že mesece, preden ga dejansko tudi sliši. Okoli 16. ali 18. tedna nosečnosti malček prvič zasliši zvok. Do 24. tedna se začnejo ušesa hitro razvijati in dokazano je, da dojenčki obrnejo glavo kot odgovor na glasove in zvoke. V drugem trimesečju plod začne zaznavati prve zvoke z receptorji na koži. Natančneje med 17. in 20. tednom plod razvije čutila, tudi sluh. Povezava z materjo postane močnejša, saj sliši njen srčni utrip in zaznava njen glas. Na zvok postane odziven med 20. in 24. tednom nosečnosti. S tem je mogoče razločiti njegova mirna in aktivna obdobja. V tretjem trimesečju nosečnosti vaš otrok zagotovo sliši glasbo, ki jo predvajate. V tretjem trimesečju nastopi v 28. tednu nosečnosti in lahko bi ga poimenovali tudi pospešen razvoj otrokovih možganov. Plod prepozna svoj materni jezik in razloči glas svoje matere od drugih glasov.
Plodovnica je odlična prevajalka zvoka, zato otrok sliši svoje starše in različno odziva na zvoke. V 26. tednu nosečnosti se plodu pospeši srčni utrip, po 33. tednu pa že tudi diha po ritmu. Številne raziskave dokazujejo, da dojenček v trebuhu zazna zvok in se odziva. Zaradi tega ob rojstvu tudi prepozna mamin glas in se celo še po prvih 4 mesecih po rojstvu spominja glasbe ali pravljic, ki jih je poslušal, ko je bil še v trebuščku.
Kakšno glasbo naj posluša nosečnica? Klasična glasba in njeni domnevni vplivi
Priljubljeno prepričanje je, da klasična glasba, zlasti dela Mozarta in Bacha, pozitivno vpliva na inteligenco nerojenega otroka, ga umirja, spodbuja razvoj govora in celo nadarjenost za matematiko. Ta ideja je postala še posebej priljubljena v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, ko je vzniknila industrija, ki je nosečnicam prodajala glasbo za povečanje možganskih sposobnosti.
Legenda o vplivu Mozarta na inteligenco izvira iz študije, ki jo je med ameriškimi študenti opravila psihologinja Frances Rauscher. Ugotovila je drobno povezavo med inteligenčnim količnikom in poslušanjem Mozartove glasbe. Vendar pa je pomembno poudariti, da uradno še nobena od teh raziskav ni bila potrjena s trdnimi dokazi. Na vsako nosečnost vpliva toliko različnih dejavnikov, da je nemogoče z gotovostjo zaključiti, da je klasična glasba ključno vplivala na npr. hiter razvoj govora pri dojenčku.
Študija Univerze na Dunaju, ki jo je vodil raziskovalec inteligenčnega količnika Jakob Pietschnig, prav tako ovrže povezavo med inteligenco in poslušanjem klasične glasbe. Nevroznanstvenica Veronika Schöpf z Univerze Karla in Franca v Gradcu meni, da inteligence otroka zelo verjetno ni mogoče razvijati že med nosečnostjo z usmerjenimi slušnimi dražljaji.
Kljub neobstoju uradnih dokazov, da bi klasična glasba ustvarjala pametnejše dojenčke, pa številne raziskave kažejo, da glasba lahko igra pomembno vlogo pri razvoju možganov pred rojstvom. Evropska raziskava iz leta 2013 je na primer pokazala, da ima izpostavljenost nerojenega otroka glasbi dolgoročen učinek na njegove možgane. Ugotovili so, da so si novorojenčki zapomnili različico pesmi "Twinkle, Twinkle Little Star", ki so jim jo predvajali v maternici, in se odzvali drugače, ko so jim predvajali druge različice. Presenetljivo je, da so druge študije pokazale, da se dojenčki rodijo s prirojeno sposobnostjo zaznavanja glasbenih ritmov.
Ali glasba resnično naredi dojenčke pametnejše?
Vpliv materinega počutja in glasnosti glasbe
Pomembno vlogo pri vplivu glasbe igra tudi počutje nosečnice. Če se mamica ob poslušanju glasbe počuti dobro in sproščeno, se to pozitivno prenese tudi na otroka. Sproščanje hormonov sreče je koristno tako za mater kot za otroka. Če nosečnica posluša glasbo, ki jo osrečuje in pomirja, bo to zagotovo pozitivno vplivalo na njeno počutje, kar pa začuti tudi otrok.
Po drugi strani pa je izogibanje preglasni ali agresivni glasbi ključnega pomena. Močan hrup, kateremu je izpostavljen dojenček, bi naj povzročil prehiter porod in tudi počasnejše pridobivanje na teži. Prag bolečine leži približno pri 130 decibelih (dB), vendar so že pri vrednosti 110 dB zvoki zaznani kot neprijetni - to ustreza približno ravni v diskotekah ali pri uporabi udarnega vrtalnika. Ob vzletih letal ali na nekaterih koncertih se doseže raven do 120 dB. Hrup lahko povzroči bolezni. Ob dolgotrajni obremenitvi velja hrup že od 85 dB dalje za zdravstveno tveganje. V prvi vrsti so prizadeta ušesa, treba pa je računati tudi z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so visok krvni tlak, motnje koncentracije in spanja, ki oslabijo imunski sistem.
Švedska študija Karolinskega inštituta v Stockholmu kaže na možno povezavo med poklicnim hrupom med nosečnostjo in močjo sluha lastnega otroka. Podatki kažejo, da je bilo tveganje za okvaro sluha za 80 odstotkov višje pri tistih otrocih, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene močnemu hrupu, v primerjavi s tistimi, ki so devet mesecev preživele v mirnem okolju. Zato raziskovalci priporočajo, da se ženske med nosečnostjo izogibajo ravnem hrupa nad 80 dB.
Nikoli ne polagajte slušalk neposredno na trebuh. Dokazano je namreč, da so glasni zvoki, ki dolgotrajno delujejo na plod, škodljivi za njegov sluh. Sem spada tudi glasna glasba, ki prek slušalk prodira skozi trebušno steno do otroka (po podatkih SZO je nastavitev glasnosti predvajane glasbe običajno med 75 in 105 dB).
Po čem brca dojenček ob poslušanju glasbe?
Ni jasnega odgovora, zakaj dojenčki brcajo, ko slišijo glasbo, vendar obstaja nekaj možnih razlag. Mogoče je, da glasba stimulira njihov živčni sistem, zaradi česar se v odgovor premaknejo. Možno je tudi, da poskušajo plesati: ustvarjajo ritem z brcanjem v skladu z glasbo. Pri 26. tednih nosečnosti se plodu pospeši srčni utrip, ko zasliši glasbo.
Kaj je res in kaj so le vraže?
Čeprav so nekatere trditve o vplivu klasične glasbe na inteligenco in razvoj otroka nerealne, pa glasba nedvomno igra pomembno vlogo v življenju ljudi že od prazgodovine naprej. Preko glasbe se izražamo, sproščamo, pripovedujemo in občutimo. Glasba nam pomaga pri dojemanju zunanjega sveta, zato dejstvo, da jo začutijo tudi malčki v trebuščku, ni tako za lase privlečeno.
Kljub temu, da blagodejni vplivi niso uradno dokazani, številne nosečnice posežejo po različnih metodah, ki pozitivno vplivajo na otrokov razvoj in njegovo inteligenco. Vsekakor je glasba pomembna komponenta naših življenj.
Pomembno je, da nosečnica posluša glasbo, ki ji ustreza in jo pomirja. Če vas klasična glasba dolgočasi, ni smiselno, da se silite. Poslušajte glasbo, ki vas osrečuje, bodisi rock, pop, narodnozabavna ali pa nežne uspavanke. Pomembno je, da se ob tem sprostite in ustvarite pozitivno vzdušje.
Če vas skrbi, da bi lahko določena glasba negativno vplivala na otroka, se raje osredotočite na pomembnejše vidike nosečnosti: zdravo prehrano, dovolj tekočine, gibanje in počitek. In če je to obisk koncerta ali poslušanje glasbe, ki vas veseli, potem naj bo tako.
Če pa se odločite za poslušanje klasične glasbe, se izogibajte Beethovnovim romantičnim valovanjem in izbruhom, ki bi lahko za otroka delovali preveč agresivno. Namesto tega izberite glasbo iz obdobja baroka ali klasicizma, kot so dela Bacha, Vivaldija ali Mozarta, ki so bolj umirjena in enakomerna.
Na koncu je najpomembnejše, da so bodoči starši povezani s svojim otrokom. Zato dragi bodoči starši, čim več govorite, pojte, berite pravljice, predvsem pa imejte se radi. Vaš glas in vaše petje bosta otroka najbolj pomirila in hkrati razveselila.
tags: #klasicna #glasba #v #nosecnosti