Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih in čustvenih sprememb, v katerem se odvija čudež razvoja novega življenja. Ena izmed najbolj čarobnih in hkrati pomembnih izkušenj nosečnice je zagotovo občutenje prvih gibov otroka v njenem telesu. Ti nežni premiki niso le potrditev življenja, temveč tudi ključen pokazatelj dobrobiti ploda. Zavedanje o tem, kdaj se ti gibi začnejo, kako se spreminjajo skozi nosečnost in kaj lahko pomenijo, je bistveno za mirno in varno obdobje pričakovanja.
Prvi znaki življenja: Kdaj začutimo prve brce?
Prvi gibi otroka, pogosto opisani kot nežno "leprljanje" ali "metuljčki", so običajno zaznavni med 20. in 24. tednom nosečnosti. Ta občutek je lahko nekoliko drugačen pri ženskah, ki so že rodile, saj lahko te izkušene nosečnice prve gibe zaznajo že prej, nekje okoli 16. do 18. tedna. Pri prvorodkah pa je običajno, da prvi gibi postanejo opazni med 18. in 24. tednom. Pomembno je poudariti, da je to obdobje zelo individualno. Nekatere ženske lahko otrokove gibe začutijo prej, druge nekoliko kasneje, kar pa ne pomeni nujno, da je kaj narobe.
Velikost in položaj ploda imata pomemben vpliv na to, kdaj in kako intenzivno nosečnica začuti gibanje. Če je plod na primer postrani ali z glavico navzdol, se lahko njegovi gibi, še posebej brce, čutijo bolj zgodaj in bolj izrazito, saj udarjajo ob stene maternice na območju, kjer je manj plodovnice ali je prostor bolj omejen. Ko plod raste in se v njem ustvarja vse več prostora, se začnejo gibi intenzivirati.
Mag. Irena Virant, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, poudarja pomen stalne pozornosti nosečnice na premikanje otroka. "Pomembno je, da otroka nosečnica stalno čuti in je pozorna na premikanje, saj je mirovanje lahko že znak morebitnih zapletov." Ta skrbna pozornost nosečnice na gibanje svojega otroka je ključnega pomena za zgodnje odkrivanje morebitnih težav.
Spremljanje gibov skozi nosečnost: Od nežnih premikov do močnih brc
Ko nosečnica prvič zazna gibanje otroka, se začne najlepši del nosečnosti. Otrok hitro raste, trebušček se opazno povečuje, in vsak dan se "oglasi" s svojimi premiki. To obdobje prinaša občutek bližine in povezanosti z nerojenim otrokom.
Že od prvih zaznanih gibov naprej, nosečnice gibe ploda pozorno spremljajo. Na vsakem ginekološkem pregledu je eno izmed vprašanj prav to: "Ali otroka dobro čutite, ga čutite kot do sedaj?" Ta vprašanja niso zgolj rutinska, temveč predstavljajo pomemben del spremljanja razvoja ploda.
Običajno se med 20. in 24. tednom začnejo prvič čutiti gibi ploda. Ženske z večkratnim porodom te gibe običajno začnejo čutiti nekoliko prej, prvorodke pa prve plodove gibe zabeležijo v povprečju 2 do 3 tedne kasneje kot mnogorodke. To je večinoma individualno, obstajajo pa tudi individualna odstopanja v doživljanju plodovih gibov bodoče mamice skozi celotno nosečnost. Nekatere nosečnice namreč navajajo, da je njihov otrok vso nosečnost razmeroma miren, nekatere bodoče mamice pa gibe ploda doživljajo kot zelo dinamične. Zato je treba vse, kar je navedeno v literaturi in na spletu v zvezi s spremljanjem plodovih gibov, razumeti relativno, torej z morebitnimi posameznimi odstopanji od splošnih navedb.
Po opazovanju prvih plodovih gibov, ki so sprva šibki, podobni zvijanju, bo nastopilo obdobje, ko bodo plodovi gibi pogostejši in močnejši. Od takrat naprej bo namreč naslednjih deset tednov otrok vedno bolj aktiven, nosečnica pa bo čutila njegove brce, ročice in prevračanje.
Od 24. do 28. tedna nosečnosti lahko nosečnica začne čutiti tudi kolcanje ploda, ki se kaže kot blago, ritmično poskakovanje. V tem obdobju je dobro vedeti, da plod že lahko reagira na določene zvoke in znane glasove. Približno v 32. tednu plodovi gibi dosežejo svoj vrhunec. Ko otrok postaja močnejši in večji, bo nosečnica čutila plodove gibe vse pogosteje in močneje, vse do približno 36. tedna.
Spremembe v gibanju proti koncu nosečnosti
Okoli 32. tedna nosečnosti se lahko pojavi drugačen občutek. Otrok je že precej velik, prostora v maternici pa je vse manj, prav tako se zmanjša količina plodovnice. To pomeni, da otrok ne more več tako prosto "brcniti" ali "udariti" z roko iz daljave. Gibi so še vedno prisotni, vendar se čutijo drugače - kot premikanje, kobacanje, raztegovanje. Mnoge nosečnice so v tej fazi zaskrbljene, češ da otroka čutijo manj, vendar je to povsem normalno. Vsi gibi se še vedno štejejo, le da so drugačne narave.
Že okoli 28. do 30. tedna se plod običajno namesti v najpogostejši položaj, ki je idealen za porod. Ta položaj imenujemo okcipitalni ali occipito anterior. V njem je dojenček z glavo navzdol obrnjen proti hrbtu matere, z brado, stisnjeno v prsni koš. Sprednji položaj je idealen za vaginalni porod, saj najožji del otrokove glave pritiska na maternični vrat in mu pomaga, da se odpre za porod. To je tudi najboljši položaj za oblikovanje kosti otrokove glave, da lahko otrok nemoteno potuje skozi porodni kanal.
Od 36. do 40. tedna nosečnosti otrok nadaljuje z rastjo, kar pomeni, da se manj pogosto obrača ali menjava položaje. Skladno s tem so gibi ploda nekoliko redkejši, počasnejši in bolj umirjeni. V zadnjih dveh tednih nosečnosti se bo otrokovo gibanje verjetno še bolj upočasnilo, kar pa ni razlog za skrb, saj velja za povsem normalno.
Nosečnice pogosto poročajo, da takoj, ko upočasnijo svoj tempo in se sprostijo, intenzivneje občutijo gibanje ploda. To je lahko povezano s tem, da v miru bolje zaznavajo že sicer prisotne premike. Zato mnoge nosečnice pogosteje občutijo plodove gibe, ko se ponoči uležejo ali med dnevnim počitkom. Aktivnost ploda se lahko poveča tudi po obroku, kar je verjetno reakcija na povečano količino glukoze (sladkorja) v krvi nosečnice. Povečano aktivnost ploda lahko opazimo tudi, ko je nosečnica vznemirjena ali napeta, kar pojasnjujemo s povečano koncentracijo adrenalina v takih okoliščinah.
Kaj storiti, če se otrok umiri?
Če se otroku slabo godi, če ima premalo hrane ali kisika, bo najprej začel "šparati" s tem, da bo bolj na miru. To je prvi znak, da se plodu ne dogaja dobro. Zato je pomembno, da nosečnico vedno opozorijo: "Če boste otroka čutila slabo, se pridite pokazat." Vsakršno zmanjšanje ali sprememba v zaznavanju otrokovih gibov, ki vzbuja skrb, je razlog za posvet z zdravnikom ali babico.
Na koncu je pomembno poudariti, da je spremljanje gibanja ploda med nosečnostjo - mislimo na zadnje trimesečje - pomembno, vendar je obenem pomembno upoštevati individualnost nosečnice in nosečnosti. Vsak plod, tako kot vsak novorojenček, ima svoj vzorec aktivnosti in razvoja. Nekateri se zdijo nenehno aktivni, medtem ko so ostali bolj mirni.
Vpliv položaja na trebuščku na razvoj dojenčka
Razvoj dojenčka je kompleksen proces, ki vključuje številne faze rasti in učenja. Ena izmed ključnih aktivnosti, ki jo lahko starši spodbujajo že od najzgodnejšega obdobja, je položaj na trebuhu. Ta položaj, čeprav sprva morda naporen za novorojenčka, prinaša številne pozitivne učinke na njegov telesni razvoj.
Za razvoj dojenčka je pomembno, da mu omogočamo različne položaje, s katerimi bo krepil telo in mišice. Najboljše je, če otroku kupite igralno podlogo, ki bo dovolj kompaktna in hkrati varna, če se otrok prekucne na stran. Poleg tega pa je tudi boljše, če je na oprijemljivi podlagi, kot na hladnih tleh. Dojenčka čimprej začnite dajati na talno podlogo, na trebuh pa ga lahko obrnete že par dni po rojstvu, vendar mora biti pri tem nujno buden. Podloga naj bo starosti in sposobnostim primerna. Predlagamo nedrsečo, dovolj čvrsto in veliko. Ravno tako se tudi ne sme mečkati, gubati ali preveč ugrezati. Med primernimi talnimi podlogami za dojenčke so na primer armaflex podloge, telovadne blazine, podloge za jogo, Airex blazine in podobno.
"Ker je položaj na trebuščku za novorojenčke, na začetku, precej naporen, s trebušnim položajem ne pretiravamo. Bolje je, da dojenčka čez dan obrnemo na trebušček večkrat za par minutk, kot da ga obrnemo le enkrat na dan in potem vztrajamo predolgo," razlaga Špela Gorenc Jazbec, fizioterapevtka in terapevtka razvojno nevrološke obravnave.
Dojenčka ne smete dajati spati na trebuh, dokler ne obvlada kontrole glave (do treh ali štirih mesecev korigirane starosti), saj je to lahko izjemno nevarno. Ravno tako ga ne obračajte na trebuh, če se dojenček nahaja na postelji ali na mehki podlagi (deka, prešita blazina,..), ker se lahko z obrazom nasloni na podlago in se zaduši. Če dojenček bruha oz. poliva, ga previdno obrnete na stran, tako da ima prost obraz in ga obrišete.
Pozitivni učinki trebušnega položaja:
- Pozitiven vpliv na kontrolo glave (obvladovanje in zadrževanje glave v položaju in spreminjanje položaja glave v prostoru).
- Občutenje lastne teže na trebuhu in ramenskem obroču, kar pozitivno vpliva na ramo, roko, prsni koš, medenico, kolke in nogi.
- Pozitiven vpliv gravitacije na notranje organe.
- Naslanjanje in odrivanje od rok, ki so nujna predstopnja prestreznih in zaščitnih reakcij (ko kot starejši pade, se ujame na stegnjeni roki).
- Videnje in doseganje igrač spredaj.
- Obračanje s trebuha na hrbet in obratno.
- Premikanje po prostoru.
- Uporaba roke v funkciji.
Že od samega začetka spodbujajte dojenčka k trebušnemu položaju.
Kako uvajati trebušni položaj glede na starost dojenčka?
Starost od 0 do 1 meseca: Dojenčka po rojstvu pa tja do mesec dni starega lahko večkrat na dan, ob vsakem previjanju počasi obrnete na trebuh in ga med tem animirate ali se z njim pogovarjate ter ga na ta način poskušate pripraviti, da bo nekaj trenutkov ostal na tem položaju. Čisto dovolj bo nekaj sekund, minuta ali dve. Dokler se ne pritožuje, naj bo na trebuhu, ko začne ječati ali jokati, ga počasi obrnite preko boka na hrbet. Vsak dan je tako najmanj 6 do 8 krat na trebuhu, lahko tudi večkrat.
Starost od 2 do 3 mesece: Ker ga boste od samega začetka navajali, mu bo trebušni položaj v tej dobi že znan. Nadgradite ga lahko tako, da mu komolce pomaknete pred ramena, tako da se nanje nasloni. Medenico mora imeti pri tem ves čas na podlagi. Če jo dviguje, nežno položite nanjo vašo roko in posledično jo bo spustil na podlago. Predenj lahko položite igračko ali kakšno interaktivno oblazinjeno žogo, da jo bo lahko opazoval.
Starost od 4 do 6 mesecev: V tem obdobju si lahko ravno tako pomagate z različnimi zanimivimi predmeti, živahnih barv, ki bodo pritegnili dojenčkovo pozornost in z njimi stimulirajte dojenčka, da se bo začel odrivati od stegnjenih rok in posegati naprej proti igrači. Lahko mu pomagate tudi tako, da podložite zvito odejo pod prsni koš v višini prsi. S časoma odejo umaknite, da bi lahko sam občutil dvig prsnega koša od podloge. Medenica naj bo ves čas na podlagi. Kolki so maksimalno iztegnjeni.
Starost od sedem mesecev naprej: Od sedmega meseca dalje lahko otroku pomagate, da sestavi štirinožni položaj ter se nežno ziba naprej, nazaj in levo, desno. Igračko mu postavite na 10-centimetrsko podlago, npr. kakšno škatlo, da se bo moral pri tem nagniti na eno stran, da bi jo lahko dosegel z drugo roko. Tako bo treniral prenos teže z leve na desno stran telesa in zavedanje, da se lahko na eno roko nasloni ter z drugo po nečem poseže. Lahko ga spodbujate tudi z žogo, ki mu jo pošljete s strani in jo mora z eno roko doseči ali odriniti.
Kdaj je potrebno počakati s trebušnim položajem?
S trebušnim položajem počakajte tik po zaužitem obroku, saj obstaja verjetnost, da bo v tem položaju otrok bruhal. Zato najmanj uro po zaužitem obroku otroka ne postavljajte na trebuh. Ravno tako je previdnost potrebna pri otrocih, ki so nagnjeni k bruhanju ali tistih, ki imajo težave z refluksom. Dojenčki v primeru nezadostne kontrole glave lahko izbruhano tekočino vdihnejo, kar lahko povzroči nevarnost zapore dihalne poti ali aspiracijske težave. Pri otrocih s tovrstnimi težavami je potrebna previdnost in prisotnost starša/skrbnika ves čas, ko je otrok v trebušnem položaju. V tem primeru je smiselno trebušni položaj tudi nekoliko prilagoditi, zato se posvetujte s svojim zdravnikom ali nevrofizioterapevtom.
Potrebno je tudi razlikovati med ustreznim trebušnim položajem, kjer je otrok z rokami oprt na podlago, in trebušnim položajem, kjer sta obe roki dlje časa dvignjeni od podlage in otrok pretirano napenja hrbtne mišice. Ta tako imenovan fenomen "plavalca" sicer lahko opazimo za kratek čas (najpogosteje okrog otrokovega petega meseca starosti), vendar ga mora znati prekiniti, torej z rokami priti v oporo. V primeru vztrajanja v položaju plavalca se posvetujte z razvojnim nevrofizioterapevtom, kako otroku aktivnost olajšati oziroma ga spodbuditi k pravilnemu gibalnemu vzorcu.
Kako vpeljati trebušni položaj pri dojenčku, ki ga zavrača?
Dojenčki, ki trebušnega položaja niso občutili že v zgodnjem razvoju, ponavadi ta položaj zavračajo. Običajno takšni dojenčki z jokom prekinejo postavljanje v trebušni položaj in večino zgodnjega življenja (do 6 mesecev starosti) preživijo v naročju, vozičku ali počivalniku. V takšnem primeru je potrebno otroka privajati na trebušni položaj postopoma in večkrat na dan, vsak dan. Vztrajnost se pri tem zagotovo izplača.
Če dojenček ne zdrži na tleh, lahko položaj nekoliko prilagodite. In sicer otroka položite čez svoje noge (vi sedite na tleh s stegnjenimi nogami spredaj) tako, da se z rokami na drugi strani nog dotika tal, vi pa se zibate levo desno. Postopoma preidete na oporo na roke (prenesete otrokovo težo naprej), tako, da ga nagnete in z glavico počasi postavite v stik s podlago. Roki mu postavite v stik s podlago, nekoliko počakate in občutili boste, kako se bo od podlage odrinil in zadržal oporo na stegnjenih komolcih. Če ne zadrži stegnjenih komolcev, mu jih je treba podpreti v vašo roko. Zavedati pa se morate, da je spretnost pri lovljenju na roke ob padcih odvisna od tega, kako dobro dojenček obvladuje aktivnosti na trebuhu, zato je osvajanje vseh stopenj in elementov trebušnega položaja ena izmed ključnih komponent kvalitetnega gibalnega razvoja dojenčkov.
Bibina svetovalka Špela Gorenc Jazbec pojasnjuje, da pri dojenčkih, ki ne želijo biti v položaju na trebuščku, po navadi odkrijejo kasneje težave z neusklajenim mišičnim tonusom. "Ta jim ne omogoča primerno kakovostnega trebušnega položaja, saj jim je zaradi neusklajenosti mišic oziroma mišične aktivnosti le ta naporen. Zaradi tega se hitro utrudijo in se začnejo pritoževati."
9 minut za raven trebuh
Razvojne stopnje gibalnega razvoja dojenčka
Pri dojenčku do nekje 2., 3. najkasneje 4. meseca prevladujejo primitivni refleksi, ki pomagajo dojenčku, da se prilagodi na novo okolje. Nato se okrog 3. in najkasneje do 4. meseca dojenček začne usmerjati na sredino - da glavo zadrži na sredini, da celo telo zadrži na sredini. Počasi začne spoznavati okolico, levo in desno, se začne obračati na bok, najprej na eno stran, na tisto, kamor mu je lažje. Ampak mora kmalu začeti z obračanjem tudi na drugo stran.
V bočnem položaju, se nekje v 4., 5. mesecu začne tudi igrati. Ko gleda nazaj, ko gre kdo mimo, se lahko prvič tudi obrne na trebuh. Nazaj na hrbet mu je težko, zato ponavadi začne jokati, se pritoževati, zato ga je treba dati nazaj na hrbet. Vendar, večkrat ko ponavlja, bo usvojil levo-desno, obrat na trebuh. Kasneje mu bo tudi uspelo, da se bo obrnil s trebuha nazaj na hrbet. To naj bi dosegel do 5., vsaj 6. meseca starosti.
Že prej, okrog 3. meseca, ko je na trebuhu, ko ga mi damo na trebuh, se mora začeti opirati na roke, glavo mora lepo dvigniti od podlage. Ko vse to usvoji, obračanje na hrbet na trebuh, ima večina dojenčkov raje položaj na trebuhu. Iz tega položaja na trebuhu se začnejo odrivati z rokami nazaj, levo-desno, v krogu, kar imenujemo pivotiranje. Iz tega, ko se uči obračati, prenaša tudi težo, kar je pomembno za kasneje, za prehod na vse štiri, za puzanje po štirih, za kobacanje in kasneje za hojo. Torej, ko se odrine z rokami nazaj, se bo slej ko prej odrinil na vse štiri. Iz tega se bo najprej malce guncal naprej in nazaj, poskušal ta položaj. Ko bo to usvojil, pa bo naredil že prve korake pri kobacanju. Večina dojenčkov, nekateri prej, drugi kasneje, imajo radi, da gredo po vseh štirih, drugi pa ko pridejo do ovire, takoj vstanejo. Običajno v posteljici, ko se z rokami potegnejo ob ograji. In prvo vstajanje je ravno takšno, da se z rokami potegnejo, noge pa zanemarijo. Večkrat ko to ponavlja, bolj zraven vključuje noge. Tudi ko prvič vstane, se ne zna spustiti dol, se spusti na ritko. Šele kasneje pa usvoji spuščanje in dviganje. Iz tega sledi ob opori hoja vstran, in iz tega, ko jo usvoji, sledi samostojna hoja, ki je posledica vseh prejšnjih faz.
V fazi, ko usvoji položaj na vseh štirih, ko se začne premikati po vseh štirih, torej kobacati, se v tem obdobju običajno otrok tudi sam usede. Medenico da na stran in se z rokami odrine. Tako sta kobacanje in samostojno usedanje nekako ob istem času.
Kot sva omenile, tako naj bi potekale razvojne faze, ni pa nič narobe, če kakšen mesec kasneje. Bolj kot to, kdaj kakšna faza nastopi, oziroma za katero starost je določen razvoj primeren, je bolj pomembno, da spremljamo kakovost, s kakšno kakovostjo to otrok naredi. Če rečemo na primer pri 5. mesecu mora otrok že sedeti, lahko to zgleda tako, da ga starši založijo z blazinami in otrok sedi. Vendar to ni sedenje. Sedenje je takrat, ko se otrok samostojno usede, torej nekje okrog 7. ali 8. meseca.
9 minut za raven trebuh
Okrog 4. meseca starosti, lahko tudi kakšen mesec kasneje, se začnejo dojenčki obračati na trebuh. Pred tem poskuša z obračanjem na en in drug bok. Ko je na trebuhu, mu še ne uspe takoj, da bi se obrnil nazaj na hrbet, zato nekaj časa ostane na trebuhu, ko pa se naveliča, se začne pritoževati. Ko leži na hrbtu, ima noge večinoma dvignjene v zrak in začne z rokami raziskovati svoje telo. V tem obdobju so najbolj zanimive noge, pa tudi ostalo telo.
Ko so stari nekje 5 mesecev, z rokami že dosežejo stopala in prstke, ker lahko bolj dvignejo medenico, ko ležijo na hrbtu. Začnejo se tudi igrati na boku. V 5. mesecu vidimo tudi "plavanje" - to je položaj, ko leži na trebuhu in dvigne roke in noge v zrak. Ko ležijo na trebuhu, se začnejo obračati levo in desno ter premikati v smeri urinega kazalca. To se zgodi nekje na prehodu med 5. in 6. mesecem. Potem počasi začnejo z odrivanjem z rokami in s tem kasneje preidejo na kolena.
Do 6. meseca naj bi se otrok obrnil iz trebuha nazaj na hrbet. Sicer pa so, ko se znajo obračati, dojenčki raje na trebuhu, saj v tem položaju lažje posegajo po igračah in se postavljajo na kolena. Ko začnejo s postavljanjem na kolena, se v tem položaju potem kar nekaj časa zibajo naprej in nazaj, preden se začnejo premikati. V položaju na vseh štirih pa začnejo poskušati iztegovati eno in drugo nogo in tako ugotovijo, da se iz tega položaja lahko tudi usedejo. Okrog 7. meseca ali kakšen mesec kasneje pa začnejo s kobacanjem.
Prihaja čas poroda: Kako prepoznati znake?
Začetek poroda ni enkratni dogodek, temveč je proces, ki se razvija postopoma. Zato se velikokrat znajdete v dilemi, kaj so znanilci poroda in kdaj je čas za odhod v porodnišnico, porodni center ali kdaj poklicati babico, če se odločite za porod doma. In tako kot ni mogoče načrtovati poteka poroda, tako tudi ni mogoče napovedati, kdaj boste rodili.
Do poroda najpogosteje pride med 37. in 42. tednom nosečnosti. Takrat govorimo, da je otrok donošen. Poznamo znanilce poroda, na podlagi katerih lahko rečemo, da se bo porod kmalu začel, to pa je tudi vse. Dejavnikov, ki pripeljejo do začetka poroda, še vedno ne poznamo popolnoma. Znaki za začetek poroda se lahko pojavijo skupaj ali posamezno. Med posameznimi ženskami se lahko znanilci poroda razlikujejo in tudi pri isti ženski so lahko različni vsak naslednji porod:
- Trebuh se zadnje tedne nosečnosti povesi.
- Plod se pred porodom umiri - komaj zaznavno.
- Spremembe duševnega razpoloženja - nekatere postanejo nemirne, živčne, otožne in malodušne.
- Krči v trebuhu, ki so v nerednih presledkih - nosečnostni popadki.
- Pri prevesnicah izgine nožnični del maternice, zunanje maternično ustje pa je za 1 prst odprto; pri mnogorodnici je nožnični del maternice krajši, zunanje maternično ustje pa je za 1-2 prsta odprto.
- En do dva dni pred porodom začne odtekati iz nožnice s krvjo pomešana sluz.
Da govorimo o porodu, morajo biti prisotni:
- Popadki.
- Izginotje nožničnega dela maternice - porcije in dilatacija cervikalnega kanala.
- Krvava sluz.
- Spontan razpok plodovih ovojev.
Znanilci poroda podrobneje
Krvavo sluzast čep: Čep, ki se v nosečnosti nahaja v materničnem ustju (cervix) in ščiti telo pred vdorom mikroorganizmov skozi nožnico v maternico, se lahko pred pričetkom poroda odlušči. Ženske velikokrat prestraši, ker je ustje maternice med nosečnostjo zelo dobro prekrvavljeno in je tako sluz pomešana s krvjo. Čep se lahko odlušči v enem ali več delih. Največkrat ga opazite na hlačkah ali na papirju, ko greste na stranišče in se obrišete. Nič ni narobe, če čepa ne opazite. Krvavo sluzast čep je znak, da se je vaše telo začelo pripravljati na porod. Pri pojavu krvavo sluzastega čepa ni potrebno odhiteti v porodnišnico, saj se lahko odlušči tudi več dni, preden se bo porod dejansko aktivno začel. Če se pojavi večja krvavitev (kot pri menstruaciji), se svetuje, da nemudoma obiščete porodnišnico in se posvetujete z zdravstvenimi strokovnjaki.
Popadki: Pri večini žensk se porod začne s porodnimi popadki. Porodni popadki so na začetku redki, pojavljajo se ritmično, njihova jakost, trajanje in pogostost pa naraščajo. Pri popadkih gre za krčenje maternice. Če bi položile roko na trebuh, čutite otrdelost trebuha. Tudi babica bo položila roko na vaš trebuh, da bo čutila jakost in dolžino popadka. V začetni fazi poroda (latentna faza) ženske največkrat čutijo popadke v spodnjem delu trebuha in v križu. Nekatere jih opisujejo kot močnejše menstrualne krče. Ko popadek popusti, se mišice maternice sprostijo, tako trebuh ponovno postane mehak in bolečina popusti.
- Lastnosti popadkov: so neodvisni od volje (ne more jih niti sprožiti, niti zavirati), trajajo 0,5 do 1,5 min, med popadki so krajši ali daljši premori (trajajo od 1 do 15 min), popadki so boleči (bolečina je različno močna. Pojavi se kasneje kot popadek in mine pred koncem popadka), popadki opravijo določeno delo (odpirajo maternični vrat, iztisnejo plod in druge dele jajca, preprečujejo krvavitev in okužbo; pospešujejo krvni obtok v maternici in delujejo kot lokalno srce - plod dobiva zadostno količino kisika in hranil in odstranjujejo odpadne snovi), maternica je med popadkom trda (babica položi roko na trebuh in si beleži trajanje popadkov, odmorov in jakost popadkov).
Poznamo 3 vrste popadkov:
- Nosečnostni (Braxton-Hicksove kontrakcije): so zelo redki, neredni, kratkotrajni in slabi. Nosečnice jih navadno ne čutijo, niso boleči. Zadnja dva meseca postanejo pogostejši, rednejši in nekoliko boleči. Pospešujejo krvni obtok v maternici in pripravljajo raztezni del maternice za porod.
- Porodni popadki: so redni in močni. Delimo jih v popadke prve (za odpiranje materničnega vratu), druge (iztisnejo plod) in tretje porodne dobe (da se posteljica ali placenta odlušči od maternične stene in stisnejo pretrgane žile iz katerih bi porodnica krvavela). Znotraj porodnih popadkov jih imamo še več, odvisno od napredka poroda oz. pozicije otroka.
- Poporodni popadki: so v poporodni dobi, neredni. Pojavljajo se zlasti med dojenjem. Pri mnogorodnicah so bolj boleči. Varujejo telo pred infekcijo.
Če boste rodili prvič, se svetuje, da se v porodnišnico/porodni center ne rabite odpraviti, preden ne boste čutili rednih popadkov na 5 minut in si bodo kljub počitku sledili vsaj 2 uri. Tiste, ki boste rodile doma, se ravnajte po navodilih vaše izbrane babice. Pri ženskah, ki so v preteklosti že rodile, navadno porod poteka hitreje, zato se svetuje, da se v porodnišnico/porodni center odpravite, ko bodo popadki redni in si bodo sledili na 7 - 10 minut.
Odtekanje plodovnice: Porod se lahko prične tudi tako, da vam odteče plodovnica ("odteče voda"). To pomeni, da so plodovi ovoji (slišali boste tudi izraze jajčni mehur, mehur otroka, plodov mehur) počili. Plodovnica lahko odteka počasi po kapljicah. V tem primeru težko ločite, ali gre za uhajanje urina, kar je proti koncu nosečnosti pogosto, ali za odtekanje plodovnice. To bodo lahko ugotovili v porodnišnici oziroma v porodnem centru s posebnim testom. Lahko pa odteče tudi kot v filmih, nenadoma in v večji količini.
Odtekanje plodovnice lahko ločite od uhajanja urina tako, da so pri odtekanju plodovnice hlačke ves čas mokre, ne glede na to, ali vas tišči lulat ali ne, saj tega ne morete zadržati. Plodovnico prepoznate tudi po barvi, ki je navadno mlečna oz. bledo rumena. V primeru (suma na) odtekanje plodovnice uporabite bele higienske vložke, da boste lahko spremljali dogajanje, prav tako bo to olajšalo delo zdravstvenim delavcem. Strokovne smernice v Sloveniji narekujejo, da se v porodnišnico odpravite takoj, ko vam začne odtekati plodovnica. To še posebej velja, če je plodovnica rjave ali zelene barve, saj to nakazuje na stisko pri plodu. Še posebej kadar pride do razpoka pred 37. tednom (oz. še glavica ni fiksirana) ali je otrok manjše rasti (IUGR), imate veliko plodovnice (polohidramnij), ko otrok ni z glavico obrnjen navzdol, se svetuje prevoz porodnice v čim bolj ležečem položaju. Kadar to ni izvedljivo, je najbolje poklicati reševalno vozilo, saj lahko pride do izpada popkovnice. Če med nogami opazite popkovnico, ne razmišljajte o drugem načinu prevoza kot z reševalnim vozilom in se čim prej vležite s podloženo/dvignjeno zadnjico.
Splošni nasveti za čas pred porodom
- V primeru sveže krvavitve iz nožnice (podobno menstruaciji) ali ostrih nenadnih bolečin v trebuhu, če ne čutite otroka ali (niste prepričani,) če vam odteka plodovnica, nemudoma poiščite medicinsko pomoč.
- Na dan poroda ali dan prej telo samo poskrbi za "čiščenje", zato boste lahko imele drisko.
- Začetek poroda (latentna faza) je čas, ko nabirate energijo. Zato dovolj počivajte in jejte hrano, ki vam odgovarja.
- Če je vaša porodnišnica/porodni center blizu doma, boste lahko od doma odšli kasneje.
- Torbo za na pot imejte pripravljeno od 37. tedna naprej, da ob odhodu v porodnišnico ne boste imeli skrbi, ali imate pripravljeno vse potrebno. Materinsko knjižico z zdravstveno kartico pa imejte tako vedno pri sebi.
- Če boste rodile pozimi in zunaj sneži, morate v čas vožnje do porodnišnice/porodnega centra upoštevati tudi razmere na cesti.
- V porodnišnici vas bodo vprašali, na koliko časa so popadki. Vam se bo verjetno zdelo, da sploh ne prenehajo, pa vendar. To je čas od začetka enega popadka do začetka drugega.
- Včasih vas prestraši rjav/krvav izcedek, ki je lahko posledica npr. po vaginalnem pregledu, spolnem odnosu ali pa se vam je odluščil čep, saj je sluznica v nosečnosti zelo prekrvavljena. In ko pridete po zdravniško pomoč, razlog prihoda navedete "krvavitev". V tem primeru morate nujno imeti vložek, da lahko zdravstveno osebje oceni količino krvavitve.
- Če vam plodovnica odteka v večji količini, ženske največkrat namesto vložkov uporabijo kar tetra plenice ali brisačo. V avto pa si dajte nepremočljivo podlogo za enkratno uporabo (vpojni del obrnete navzgor in se nanj usedete).
- Če se vam zgodi, da otroka rodite v avtomobilu (očetje), ohranite mirno kri. Otroka osušite z brisačko ali pleničko in si ga položite na gole prsi in ga pokrijte tako, da glavica gleda ven. Tako ga grejte do prihoda do najbližje porodnišnice/porodnega centra.
- Tudi, če vam bo plodovnica evidentno odtekla, vas ne rabi skrbeti, da bi je otroku zmanjkalo. Plodovnica nastaja ves čas in odteka vse do konca poroda.