Za starše je ena najbolj stresnih reči, ko ne morejo pomiriti svojega dojenčka. Ravno zato je eden največjih izzivov za novopečena starša ugotoviti, zakaj vajin dojenček joka. Včasih se zgodi, da dojenčka nahranimo, previjemo, zamotimo, pestujemo, on pa še vedno joka! Ta članek bo poglobljeno raziskal vzroke za jok in nelagodje dojenčka, ki se kaže kot prekomerna utrujenost, ter ponudil praktične nasvete za pomoč tako dojenčku kot staršem.
Razumevanje vzrokov za nelagodje in jok
Večino dojenčkov kmalu po porodu začne napenjati, vendar se lahko količina plinov in dojenčkovo nelagodje ob tem zelo razlikuje, saj so si dojenčki med seboj zelo različni. Čeprav obstaja veliko razlogov za pline v črevesju in napenjanje, je pogosto glavni vzrok prav preveč zraka v želodčku. Požiranje zraka, ki se ujame v prebavnem sistemu, je eden glavnih krivcev za napenjanje pri dojenčkih. Če vaš dojenček ne more sprostiti plinov, lahko v svojem malem trebuščku občuti izjemno nelagodje.
Tudi dojeni otroci niso imuni na ujete zračne mehurčke, a dojenčki, hranjeni po steklenički, težje preprečijo, da bi zrak med hranjenjem prišel v želodec. Da bi zmanjšali ta vnos zraka pri hranjenju po steklenički, lahko starši poskrbijo, da ima steklenička prezračevalni sistem za odvajanje zračnih mehurčkov iz mleka. Pozorni bodite tudi na velikost luknjice v cuclju (pretok), saj lahko prehiter ali prepočasen pretok povzroči več pogoltnjenega zraka. Pri tem lahko izjemno pomagajo stekleničke Dr. Brown’s, ki jih zato priporočajo tudi pediatri. Te stekleničke imajo namreč notranji prezračevalni sistem, ki usmerja zrak skozi prezračevalno cevko v steklenički - mimo mleka.
Namig mame: Mnogi starši izmenično dojijo in hranijo po steklenički, zato je zelo pomembno, da se izkušnja hranjenja po steklenički čim bolj približa dojenju, da se dojenčku olajša prehod med načini hranjenja. Stekleničke in cuclji Dr. Brown’s so bili zasnovani tako, da ponujajo različne stopnje pretoka ter možnost izbire med ozkim in širokim grlom stekleničke.
Pri hranjenju novorojenčka je položaj bolj pomemben, kot si lahko mislite! Med hranjenjem dojenčka postavite tako, da je njegova glava višje kot trebušček. Nekatere doječe matere ugotavljajo, da uživanje določene hrane (npr. fižol, cvetača, brokoli…) lahko povzroči nelagodje pri dojenčku. Če opazite, da vaš dojenček reagira drugače na hrano, ki jo zaužijete, mu lahko sprememba vaše prehrane pomaga zmanjšati nelagodje.
Podiranje kupčkov je izjemno učinkovit način za ublažitev napenjanja. Če ima vaš otrok izzive s podiranjem kupčkov, priporočamo, da ga po hranjenju okrog 30 minut držite pokonci. Če bo vaš dojenček po toliko časa še zmeraj nemiren, poskusite s toplo kopeljo in rahlo masažo trebuščka, da se tako razbijejo zračni mehurčki v trebuščku. Prav tako lahko poskusite svojega otroka položiti na hrbet in premikati njegove noge, kot bi vozil kolo. Ko bo vaš dojenček sproščen in brez občutkov nelagodja, bo bolje spal. Če dojenček zaspi s plini v trebuščku, lahko postane kmalu nemiren ali celo težko zaspi.
Vpliv okolja in novih izkušenj na dojenčka
Srečanje z novimi obrazi - naj bodo to družinski člani, prijatelji, varuhi ali sosedi - je za vašega dojenčka lahko velik dogodek. Ti trenutki so več kot le družabni mejniki. Pomagajo vašemu dojenčku graditi čustveno varnost, socialne veščine in temelje za zaupanje. Medtem ko nekateri dojenčki tujce sprejmejo brez težav, lahko drugi jokajo, se prilepijo na vas ali postanejo nemirni. In to je povsem normalno. Dojenčki svet spoznavajo skozi ponavljanje. Ko to rutino prekine neznan obraz, je lahko za dojenčka to vznemirljivo. Nelagodje dojenčka je pogosto povezano z razvojnimi obdobji, kot sta strah pred tujci in vse večje zavedanje ločenosti. Če se dojenček počuti pripravljen že pred srečanjem, je lahko razlika zelo opazna.
Pogovorite se o tem: Uporabite preproste besede, s katerimi dojenčka pripravite. Tudi majhni dojenčki občutijo ton in ritem glasu. Recite na primer: »Babica prihaja na obisk.« Uporabite fotografije ali video klice: Če je mogoče, naj dojenček osebo vidi že vnaprej. Imejte dojenčka v naročju: Med predstavitvijo ga držite pri sebi. Najprej opazuje: Dovolite dojenčku, da najprej tiho opazuje, preden se vključi. Opazujte znake: Če se dojenček obrne stran, začne jokati ali otrne, mu dajte prostor. Včasih ne gre vse gladko - in to je v redu. Ločitvena tesnoba: Ta je najmočnejša okoli 9. do 12. meseca. Preveč dražljajev: Hrupni prostori ali veliko ljudi lahko povzročijo, da se dojenček umakne. Pričakovanja obiskovalcev niso realna: Prijazno razložite, kaj vaš dojenček potrebuje. Recite: »Še se ogreva.« Da. Jok je zdrav način izražanja nelagodja. To je način, kako dojenček pove, da potrebuje več spodbude ali počasnejši pristop. Ni določenega pravila. Ciljajte na redne, sproščene in ne preveč naporne izkušnje. Tudi to je povsem v redu. Dojenčki, tako kot odrasli, imajo svoje preference. Sprejmite njegove meje in mu pustite čas. Če vaš dojenček pri stikih z neznanci nenehno kaže znake hudega stresa - kot so pretiran jok, fizičen odpor ali motnje pri prehranjevanju oziroma spanju - se lahko posvetujete s pediatrom ali strokovnjakom za razvoj otroka. Dojenčka navaditi na nove ljudi je proces in ne en sam dogodek. Z vašo bližino, pravočasnostjo in ustreznimi pripomočki postopoma gradite njegovo družabno samozavest.
Izzivi s spanjem in kako jih premostiti
Ste pokonci celo noč, ker vam je to v veselje? Na žalost nikakor ne morete zahtevati, da bo vaš malček spal čez noč in da bo buden samo takrat, ko ste oblečeni, stuširani in pripravljeni za opravljanje vsakodnevnih obveznosti.
- Nejasno razlikovanje med dnevom in nočjo: Zapeli ste uspavanko in zagrnili zavese, da je v prostoru temno, vaš dojenček pa kar še noče in noče zaspati. To je zato, ker dojenčki do starosti 12 tednov nimajo pojma o razliki med nočjo in dnevom. Hormoni, ki nadzirajo naše vzorce spanja in budnosti, pravzaprav še ne pričnejo delovati pred starostjo okrog treh mesecev. Zato je pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, nesmiselno pričakovati kakršnokoli zavedanje o spanju - malček preprosto sledi svojim lastnim potrebam. Dojenčki te starosti so tudi še tako majhni, da njihovi želodčki ne morejo sprejeti veliko mleka. Zato tudi potrebujejo tako pogosto hranjenje - in kadar so lačni, se zbudijo. Šele okrog starosti 16 tednov bo vaš dojenček lahko daljši čas vzdržal brez vmesnega hranjenja, tako da si boste lahko privoščili nekoliko daljši spanec brez prekinitve. ‘Celo pri starosti devet mesecev se kar 60% dojenčkov še vedno zbuja ponoči.
VODENA VEČERNA MEDITACIJA: Pred spanjem se umirimo in sprostimo
Prekomerna stimulacija okolja: V redu, imate dojenčka, ampak življenje se zato še ne ustavi. Še naprej se morate srečevati z ljudmi, opravljati nakupe, prati otroške pajacke… Vendar pa je vse to novo še kako stimulativno za dojenčka, mlajšega od 12 mesecev. Vsak prostor je poln najrazličnejših vonjev, zvokov in občutkov, na katere se mora dojenček prilagoditi. Njegovi možgani delujejo na polno, rezultat tega pa je, da dojenček postane preveč stimuliran in nato preveč utrujen. Kadar se to zgodi, bo dojenček težje zaspal, ker je vznemirjen. ‘To je zelo zahtevna naloga za starše’, pravi Siobhan Mulholland, avtorica knjige Helping Your Baby To Sleep. ‘V našem življenju je zelo veliko vsega, dojenčki, mlajši od enega leta pa so običajno zelo zadovoljni v okolju, ki je umirjeno, dolgočasno in poznano.’ Če si želite zagotoviti mirno noč, velja zlato pravilo, da v enem dnevu nikar ne počnite preveč vsega, kar je novo.
Pomen ustaljenih rut: Izčrpani ste. Nimate niti volje, da bi opravili kopel. Ali da bi brali knjigo. Samo nocoj, izjemoma, boste vašega dojenčka zelo nežno položili v njegovo posteljico in… Ne, ne bo delovalo na tak način. To pa zato, ker je od šestega tedna starosti naprej vztrajanje na rutini ključnega pomena za spanje. Ni pomembno, kakšna točno je vaša rutina - steklenička, kopel postelja ali pa kopel, ujčkanje, pomirjujoči zvoki - pomembno je to, da iste stvari počnete vsak večer. ‘To vašemu dojenčku daje občutek varnosti in signalizira spanec,’ pravi Siobhan. ‘In to je pomirjujoče tudi za starše. Nikar ne poskušajte tega opraviti na hitro - preprosto uživajte ta mirni čas z vašim malčkom.’ Sčasoma bodo pričela ta dejanja vašega dojenčka uspavati. Seveda pa se to ne bo zgodilo kar takoj.
Uravnoteženje dnevnega in nočnega spanja: Vaš dojenček komajda kaj spi ponoči, vendar pa zelo hitro zaspi čez dan. Ali mu lahko s tem, da prekinete toliko njegovega spanja čez dan, res na najboljši način pomagate pri tem, da se bo kasneje pogreznil v mirno spanje? Dejansko to ne deluje na tak način. Dejstvo je, da če pustite dojenčku zadremati, kadar si želi in za kolikor časa si želi (tako tekom dneva, kot tudi čez noč), bo rutina njegovega spanja postala boljša. ‘Edina oseba, ki ve, koliko spanja vaš dojenček potrebuje, je on sam,’ pravi Sarah. ‘Če ga zbudite, ga s tem prikrajšate za počitek, katerega si želi. Zaradi tega bo postal preutrujen - in kadar je preutrujen, bo postal siten in bo kasneje veliko težje ponovno zaspal.’ Tako je to dvojna slabost. Ko bo vaš dojenček naslednjič zadremal čez dan, se mu pridružite.
Vpliv zvokov na spanje: Vaš dojenček je končno zaspal in vi si na vso moč prizadevate, da ga ne bi zbudili. Zato kar se da tiho in po prstih hodite naokrog po hiši. Dobra rešitev? Nikakor ne! Če je zvok dojenčku poznan, ga ne bo vznemirjal - dojenček ga bo mirno prespal. ‘Če je dojenček na primer navajen, da njegov starejši bratec prepeva, bo še naprej lepo mirno spal,’ pravi Sarah. ‘Če je navajen na glasno zapiranje vrat in škripanje poda, ga tak zvok ne bo vznemirjal. Nepoznan zvok je tisto, kar ga bo zbudilo.’ Si lahko zamislite! Če prvih 12 tednov hodite naokrog po hiši po prstih, je vse, kar boste s tem dosegli, samo kopica težav v prihodnosti. Zato je najbolje, da kar čim bolj normalno opravljate vaše delo medtem, ko vaš dojenček spi. Namreč, hitreje ko se bo dojenček privadil na zvoke, lažje bo v prihodnosti ob njih zaspal.
Igrače za spanje so izjemno učinkovit način, da si prihranite energijo in umirjeno uspavate otroka. Ogromno raziskav je bilo narejenih v zagotavljanju, da so bili izbrani resnično najučinkovitejši pomirjujoči zvoki - tisti, ki jih dojenčki slišijo, ko so v maternici. V mnogih knjigah, ki vsebujejo nasvete za starše, piše, da naj bi šestmesečni otrok prespal vso noč, vendar je resnica daleč od tega. Mnogi se zbujajo, ker jim rastejo zobje, ker imajo krče, ker se jim je čez dan pripetilo veliko novega, zato si starši želijo, da bi vsaj zjutraj spali malce dlje. Ampak za njih je rana ura zlata ura, četudi to pomeni ob petih zjutraj!
Ustvarjanje optimalnih pogojev za spanje
Ustvarite nočno atmosfero: Če se dojenček zbuja pred šesto uro zjutraj, poskrbite za nočno atmosfero tako, da zastrete okna. Pediatri pojasnjujejo, da se nekateri zbudijo tako zgodaj zato, ker jim biološka ura narekuje, da je že dan, čas za aktivnosti. Otroška soba naj bo v tistem delu hiše ali stanovanja, kjer je najbolj mirno oz. skozi okno ne prihajajo glasni zvoki s ceste ali iz naselja. Če nimate te možnosti, lahko bučnost preglasite s kakšno nežno otroško melodijo z vrtiljaka, ki ga ima dojenček obešenega nad posteljico.
Zvečer zgodaj spat: Pravilo, da bo dojenček zjutraj dlje spal, če gre zvečer pozneje spat, žal ne velja. Dokazano je, da se preutrujen otrok zbudi še prej, ker se ponoči premetava po vsej posteljici in ima zelo nemiren spanec.
Skrajšajte popoldansko spanje: Če je popoldne navajen spati uro in pol, ga zbudite pol ure ali vsaj 15 minut prej. To pa ne pomeni, da mora dojenček, ki je navajen dvakrat spati čez dan, spati samo enkrat. Pediatri so namreč ugotovili, da je posledično otrok potem še bolj nemiren in razdražen.
Kasneje postrezite zajtrk: Priporočajo tudi, da pri vseh opravilih, dogodkih, aktivnostih, v katerih sodeluje dojenček, ustvarite rutino. To lahko tudi storite pri kasnejšem zajtrku, saj je znano, da se dojenčki zjutraj zbudijo zato, da bi jedli; kljub temu da morda niso lačni. Če boste nekaj dni zaporedoma vsaj pol ure kasneje postregli zajtrk, si boste pridobili nekaj minut sladkega jutranjega sna.
Ne vstanite takoj: Če zgodaj zjutraj iz otroške sobice slišite glasove, ni nujno, da takoj prihitite in dojenčka vzamete k sebi. Malo počakajte, lahko vas preseneti in sam zaspi nazaj.
Čim več na svežem zraku: Že naše babice so govorile, da bo otrok mirneje in dlje spal, če bo čim več na svežem zraku, zato tudi vi večino dneva, še posebej ob lepem vremenu, preživite zunaj.
Če noben od načinov pri vas ni učinkovit, ne obupajte, slej ko prej bo vaš dojenček začel spati bolj umirjeno, več in dlje, tako da boste tudi vi bolj spočiti.
Varnost na prvem mestu: Preprečevanje zadušitve
Dojenčki se imajo za naučiti veliko različnih veščin: kako se plaziti, stati, kako čebljanje spremeniti v tekoč pogovor, kako ne spustiti žličke na tla, temveč jo nesti k ustom. Na tem seznamu sta tudi varno žvečenje in požiranje - dojenčki se namreč rodijo pripravljeni za hranjenje, kljub temu pa lahko pride do dušenja. “Dojenčki razmeroma malo stvari lahko naredijo sami,” pravi Joan E. Shook, dr. med., FAAP, FACEP, članica ameriškega znanstvenega svetovalnega združenja Rdečega križa in teksaške otroške bolnišnice v Houstonu. “Od rojstva do starosti približno 4 mesecev naprej nevarnost zadušitve predstavlja vse, kar dajejo v usta.” To pomeni, da se novorojenček lahko zaduši tudi z materinim mlekom ali slino, pozneje pa tudi z otroško hrano in redkeje s sluzjo (mukusom zaradi dihalnih bolezni). Če se pričnejo dušiti zaradi tekočine, mu je potrebno odpreti usta in jo odstraniti z aspiratorjem (npr. Ko se otrok začne plaziti, pa se igra bistveno spremeni, saj dojenčki z usti raziskujejo svoje okolje. Najpogostejši vzroki zadušitve premikajočega se dojenčka vključujejo majhne predmete, ki blokirajo dihalne poti (igrače, gumbi, koščki trdne hrane ali kovanci). Istočasno lahko tovrstno težavo povzroči tudi hranjenje, ko si napolnijo usta s preveliko količino hrane. Idealno bi bilo, da se udeležiš tečaja o preprečevanju zadušitve in oživljanju otrok. “V ključnem momentu, ko pride do dušenja, je sicer težko vedeti, kako to storiti pravilno,” pravi Shook.
Če se dojenček davi ali kašlja, ima težave z dihanjem ali postane v obraz rdeče ali modre barve, nekaj verjetno ovira dihalno pot. V primeru delne zapore nekaj zraka še vedno vstopa v otroška pljuča in se iz njega izteka okoli tujega predmeta in dojenček se najpogosteje začne daviti ali kašljati. Najbolje je, da otroku pri tem nič ne pomagaš in dovoliš, da ga sam izkašlja - to je najboljši način, da se blokado odstrani sama. Vsekakor pa moraš ukrepati, če dojenček ne uspe uspešno izkašljati predmeta ali če ima popolno zaporo zraka (kar pomeni, da v pljuča otroka ne pride zrak ali iz njih).
- a) Dojenčka namesti na svojo podlaht, da ima svoj trebuh naslonjen na tvojo roko in je obrnjen z glavo navzdol (proti tvoji dlani).
- c) Otroka nagni naprej in ga z ostrimi, močnimi udarci udari med lopaticami. Pred vsakim naslednjim udarcem preveri, če je tujek že odstranjen.
- e) Na tem mestu uporabiš tehniko Heimlichov prijem: Postavi se za otroka in ga nagni nekoliko naprej. Eno dlan stisni v pest, drugo pa položi nanjo. Ta položaj rok položi na področje med popkom in žličko, palca sta pri tem obrnjena proti trebuhu. Izvedi sunkovit sunek, pri čemer trebušno steno otroka potisneš navzgor in navznoter proti sebi.
- f) Če je otrok v nezavesti, začni z oživljanjem še preden pridejo rešilci. Preveri, če je dojenček ali otrok zavesten in sicer tako, da ga popraskaš po stopalu. Morda je zaradi izgube nezavesti obraz postal tudi modre barve, saj takrat pride do pomanjkanja kisika. Vpihni vdih v dolžini 1 - 1,5 sekunde, da se prsni koš vidno dvigne. Največ 10 sekund bodi pozorna na znake dobrega krvnega obtoka (spontano gibanje, kašljanje, jok, dihanje).
Na srečo zadušitve enostavno preprečimo, saj imamo starši naše malčke navadno pred očmi večino časa, pozorni pa smo tudi, da je okolje primerno starosti otroka. Prvo, kar lahko narediš je, da odstraniš majhne igrače, kot so frnikole, baloni in skokice, kroglice ter manjši gospodinjski predmeti - baterije, gumbi ter pokrovčki pisal. Potreben je tudi stalni nadzor otroka v času hranjenja. Dobro se pozanimaj o velikosti kosov hrane, ki jo ponujaš otroku. Eni starši se odločijo za daljše obdobje pasirane hrane, drugi prisegajo na blw (baby lead weaning) metodo, ki vključuje ponujanje hrane od uvajalnega obdobja dalje. Najbolje bi bilo, če vsi, ki varujete otroka (starši, stari starši, varuška) poznate osnove oživljanja in imate na splošno dovolj informacij o tem, kaj je potrebno storiti, če pride do dušenja.
Opomba: Informacije v tem članku so izključno za izobraževalne in splošne informativne namene. Dejavnosti je treba vedno prilagoditi starosti, sposobnostim in posameznim potrebam vašega otroka. Vedno poskrbite za ustrezni nadzor in varno okolje. Če vas skrbijo otrokove motorične sposobnosti ali telesni razvoj, se posvetujte s pediatrom ali ustreznim strokovnjakom za zdravstveno varstvo.