Nosečnost je obdobje velikih telesnih in čustvenih sprememb, ki prinaša s seboj številna vprašanja in pomisleke, še posebej glede skrbi za nerojenega otroka. Ena izmed tem, ki pogosto vzbudi dvome, je nadaljevanje dojenja obstoječega otroka med nosečnostjo. Nekatere ženske se bojijo, da bi s tem škodovale otroku, ki ga nosijo, ali pa slišijo nasvete, naj z dojenjem »za vsak slučaj« raje prenehajo. Vendar pa ni dokazov, da bi bilo dojenje za nerojenega otroka kakorkoli škodljivo. Dojenje med nosečnostjo je stvar osebne odločitve in naj temelji na več dejavnikih, kot so starost prvega otroka, njegova potreba po dojenju, materini občutki in morebitno neugodje med samim dojenjem.
Zorenje dojenčka in razvoj v maternici: Kaj se dogaja med nosečnostjo
Nosečnost traja 40 tednov oziroma 280 dni, računano od prvega dne zadnje menstruacije. Razvoj ploda se običajno deli na tri trimesesečja. V prvem trimestru, ki traja do 13. tedna, se oplojena jajčna celica razvije v fetus z že vsemi vitalnimi organi. Telo nosečnice se prične prilagajati novi vlogi. V drugem trimestru, od 14. do 26. tedna, se plod hitro razvija, pridobiva na teži in dolžini, razvijajo se njegovi organi, čutila in okostje. V tem obdobju nosečnica pogosto občuti naval energije in povečan apetit, medtem ko se v tretjem trimestru, od 27. tedna dalje, plod še naprej razvija, intenzivno pridobiva na teži in maščobnem tkivu, pripravlja se na samostojno življenje. Telo nosečnice se postopoma pripravlja na porod, kar lahko prinese povečano utrujenost, bolečine v križu in pogostejše obiske stranišča.
Kolostrum: Prvo zlato mleko za novorojenčka
Kolostrum, pogosto imenovan tudi mlezivo, je prvo materino mleko, ki se začne tvoriti že med 12. in 16. tednom nosečnosti, pod vplivom določenih hormonov. Gre za gostejšo, rumenkasto tekočino, ki se običajno izloča v kapljicah. Kolostrum je izjemno bogat s protitelesi, beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami in mikrohranili, ki so ključnega pomena za razvoj imunskega sistema dojenčka. Kljub temu, da se proizvaja v relativno majhnih količinah, je zagotovo dovolj za prehrano novorojenčka v prvih dneh po porodu, saj novorojenčkov želodček v začetku še ne potrebuje velikih količin. Njegova sladka, a manj sladka kot pri zrelem mleku, sestava olajša prebavo novorojenčka. Uhajanje kolostruma med nosečnostjo je povsem normalno in se najpogosteje pojavi v zadnjem trimesečju. Količina izcedka je individualna in ne pomeni, da ga ob rojstvu ne bo dovolj, saj ključno vlogo pri sproščanju mleka po porodu igrajo hormoni.
Zbiranje in iztiskanje kolostruma med nosečnostjo: Koristi in postopki
Če med nosečnostjo opazite uhajanje kolostruma, zlasti v večjih količinah, ga je priporočljivo zbrati. Zbran kolostrum lahko zamrznete in ga uporabite za krepitev imunskega sistema vašega dojenčka po nekaj mesecih. Lahko ga vzamete s seboj v porodnišnico v primeru zapletov med porodom ali dojenjem. Uporablja se lahko tudi za nego dojenčkovega noska, čiščenje obraza ali celo kot dodatek k kopeli. V nekaterih primerih, na primer pri gestacijskem diabetesu ali če se pričakuje ločitev med materjo in dojenčkom po porodu, lahko zdravnik priporoči iztiskanje kolostruma, običajno okoli 37. tedna nosečnosti.
Pomembno je poudariti, da stimulacija dojk in bradavičk spodbuja sproščanje hormonov, ki lahko prezgodaj sprožijo porod, zato se je pred iztiskanjem kolostruma nujno posvetovati z zdravnikom. Za iztiskanje kolostruma med nosečnostjo se priporoča ročno iztiskanje, saj lahko črpalke, še posebej električne, povzročijo neprijetne težave. Postopek vključuje nežno masažo dojke in pritiskanje s prsti na območje okoli bradavičke, kjer se nahajajo mlečni kanali. Pri tem je ključna sproščenost in nežnost. V prvih poizkusih je povsem normalno, če zberete le nekaj mililitrov, zato ne obupajte.
Za zbiranje kolostruma se priporočajo silikonski zbiralniki, ki so narejeni iz medicinskega silikona, ne izločajo nevarnih toksinov in jih je mogoče varno shraniti v hladilniku ali zamrzovalniku. Uporaba je preprosta: mehki silikonski zbiralnik lahko stisnete, da vakuumsko zbere kapljice kolostruma, ki iztečejo med iztiskanjem. Po iztiskanju označite datum in količino ter zbiralnik shranite. Ko je čas za uporabo, ga postavite v toplo vodo, da se kolostrum segreje.
Shranjevanje kolostruma in materinega mleka:
- Sobna temperatura: 6-8 ur
- Hladilnik: 3-5 dni
- Zamrzovalnik v sklopu hladilnika: 2 tedna
- Globoko zamrzovanje: 6-12 mesecev
Nadaljevanje dojenja med nosečnostjo: Odločitev, ki temelji na individualnih potrebah
Matere, ki se odločijo za nadaljevanje dojenja med nosečnostjo, so običajno v manjšini. Ta odločitev je globoko osebna in naj temelji na več dejavnikih:
- Starost doječega se otroka: Mlajši otroci imajo običajno večjo fizično in čustveno potrebo po dojenju kot starejši.
- Otrokova potreba po dojenju: Če otrok še vedno močno potrebuje dojenje, tako fizično kot čustveno, je nadaljevanje dojenja lahko smiselna odločitev.
- Materino počutje in neugodje: Nekatere matere med nosečnostjo občutijo bolečine v bradavicah, spremembe v količini ali okusu mleka, ali pa čustveno neugodje (nemir, razdražljivost). V takih primerih je odstavitev lahko upravičena.
- Spremenjeno materino mleko: Proti koncu nosečnosti se mleko spremeni v kolostrum. Če je dojenček mlajši od enega leta, lahko zaradi zmanjšanja količine in spremembe sestave mleka ostane prikrajšan za pomembne hranilne snovi.
Če se odločite za nadaljevanje dojenja, je pomembno, da nimate togih predstav o tem, kako bo potekalo. Dobro prehranjena mamica naj ne bi imela težav pri zagotavljanju hranilnih snovi za nerojenega in doječega se otroka, če je ta starejši od enega leta. Če želite otroka odstaviti, poskušajte predvideti, kdaj bi se rad dojil, in ga takrat zamotite s čim, kar rad počne. Opazujte njegovo reakcijo; če se kljub temu želi dojiti, verjetno še vedno predstavlja pravo potrebo, ljubeče odstavljanje pa bo zahtevalo več časa in energije.
Fizične in čustvene spremembe med dojenjem v nosečnosti
Med nosečnostjo lahko pride do nekaterih fizičnih in čustvenih sprememb, ki vplivajo na dojenje. Nekatere matere v pozni nosečnosti čutijo močnejše ali pogostejše popadke, čeprav o vplivih teh popadkov na nerojenega otroka ni medicinskih študij. Hormoni, ki so v nosečnosti prisotni v večjih količinah, so v materinem mleku v zelo majhnih količinah in za doječega se otroka niso škodljivi.
Nekatere matere lahko občutijo večjo slabost med dojenjem, morda zaradi večje telesne zavednosti. V takih primerih lahko pomagajo majhni, pogosti obroki. Zaradi povečanega nosečniškega trebuščka je morda težje najti udoben položaj za dojenje. Bolečine v bradavicah so lahko prisotne v različnih fazah nosečnosti, od zgodnjih tednov do pozne nosečnosti, in nekatere matere se zaradi njih odločijo za odstavitev. Čustveno neugodje, kot sta nemir ali razdražljivost, je prav tako običajen pojav.
Dojenje samo po sebi ne pomeni nujno izčrpavanja fizične energije, čeprav so nekatere ženske v nosečnosti utrujene. Če imate skrbi ali dvome glede dojenja med nosečnostjo, se posvetujte z zdravnikom, ki je naklonjen dojenju.
5 nasvetov za dojenje, ki jih morate vedeti PRED rojstvom otroka | Naučite se jih MED nosečnostjo od ginekološke mame
Vpliv nosečnosti na materino mleko in prehrana dojenčka
Hormoni, ki ohranjajo nosečnost, lahko povzročijo zmanjšanje tvorjenja materinega mleka, običajno v zadnjih štirih mesecih nosečnosti. Proti koncu nosečnosti se mleko spremeni v kolostrum. Če je doječi se otrok mlajši od enega leta, je zaradi zmanjšanja količine mleka lahko prikrajšan za pomembne hranilne snovi.
Materino mleko je zlati standard hranjenja novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Njegova sestava se spreminja med samim hranjenjem in glede na potrebe otroka po rojstvu. Kolostrum je "prvo mleko", ki ga izločajo mlečne žleze od 12. do 16. tedna nosečnosti do prvih dni po porodu. Nato sledi prehodno mleko do približno 13. dne po porodu, po 14. dnevu pa govorimo o zrelem materinem mleku. Zrelo žensko mleko vsebuje skoraj 90 % vode, 10 % beljakovin, 40 % ogljikovih hidratov in 50 % maščob.
V prvih tednih življenja se razvoj dojenčka odvija izjemno hitro. Količina mleka, ki jo dojenček dnevno zaužije, se postopoma povečuje. Prvi dan po rojstvu dojenček popije približno 30 ml/24 h, okoli 1. tedna povprečno 300-450 ml/24 h, okoli 1. meseca pa približno 750-1.050 ml/24 h. Pomembno je poudariti, da se ritem dojenja spreminja iz tedna v teden in iz meseca v mesec.
Pomembnost zgodnjega razvoja in prehranskih navad sega že v nosečnost. Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vplivata na razvoj otrokovega odnosa do hrane. Dojeni dojenčki imajo namreč priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo z raznovrstnimi vonji in okusi preko materinega mleka.
Skrb glede bruhanja mleka in vnetij
Če dojenčku iz ust priteče nekaj mleka, to običajno ni razlog za skrb, saj gre verjetno le za majhno količino. Pogovorite se s pediatrom, če dojenček res pogosto bruha večje količine mleka ali ima povišano telesno temperaturo.
V primeru vnetja nožnice med nosečnostjo, ki ga spremlja tekoč, neprijetno vonjajoč izcedek, je pomembno poiskati ustrezno zdravljenje. Možno je, da gre za bakterijsko vaginozo. Predlagajo se lahko mlečnokislinske vaginalne globule. V primeru dvomov glede izcedka iz dojk ali kakršnih koli vnetij, je vedno priporočljivo kontaktirati ginekologa.
Pomembno je vedeti, da dojenje samo po sebi ne pomeni izčrpavanja fizične energije, čeprav so nekatere ženske v nosečnosti utrujene. Če imate skrbi ali dvome glede dojenja med nosečnostjo, se posvetujte z zdravnikom, ki je naklonjen dojenju.