Prehrana novorojenčka v prvih tednih življenja predstavlja temelj njegovega zdravja in optimalnega razvoja. Zavedanje o količini in sestavi mleka, ki ga dojenček zaužije, je ključno za mirne in zadovoljne starše ter za zdravo rast in razvoj dojenčka. V tem članku bomo podrobneje raziskali količino mleka, ki jo dojenček potrebuje v prvih treh tednih življenja, ter kako se ta količina spreminja.
Razvoj želodčka in prva hranjenja
Po rojstvu se novorojenčkov želodček še ne razširi; njegova prostornina se postopoma povečuje v prvem mesecu življenja. Prvi dan po rojstvu je želodček novorojenčka majhen, primerljiv s češnjo, in lahko sprejme le približno 5 ml mleka na obrok, kar je približno ena čajna žlička. V prvih tednih življenja je dojenčka najbolje hraniti na zahtevo, torej takrat, ko pokaže znake lakote, kot so obračanje glave v iskanju dojke ali sesanje ustnic. Hranjenje na zahtevo omogoča, da se vzpostavi primeren ritem hranjenja, ki ustreza individualnim potrebam dojenčka.
Količina mleka v prvih tednih
Količina mleka, ki jo dojenček dnevno zaužije, se postopoma povečuje.
- Prvi dan: Dojenček popije približno 30 ml/24 h.
- Približno 1 teden: Dojenček popije povprečno 300-450 ml/24 h.
- Približno 1 mesec: Dojenček zaužije približno 750-1.050 ml/24 h.
Pomembno je poudariti, da se ritem dojenja spreminja iz tedna v teden in iz meseca v mesec. Za tvorjenje zadostnih količin mleka je pogosto učinkovito sesanje ključnega pomena. Ta prispevek nikakor ni namenjen spodbujanju kontrolnega tehtanja, saj na osnovi posameznih kontrolnih tehtanj ni mogoče predvideti, koliko mleka dejansko popije dojenček.
Spreminjanje materinega mleka
Materino mleko je zlati standard hranjenja novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Je posebej prilagojeno človeški vrsti in ima izredno uravnoteženost hranil. Sestava materinega mleka se spreminja tudi med samim hranjenjem, saj se koncentracija maščob v mleku povečuje s trajanjem podoja. Poleg tega se sestava materinega mleka spreminja glede na potrebe otroka po rojstvu.
- Kolostrum ali mlezivo: To je "prvo mleko", ki ga mlečne žleze v dojkah izločajo od 12. do 16. tedna nosečnosti do prvih dni po porodu. Kolostrum je gelu podobna rumenkasta tekočina, ki je bolj kalorična od zrelega mleka in popolnoma ustreza novorojenčkovim potrebam. Njegova najpomembnejša vloga pa je zaščita otroka pred okužbo, saj vsebuje veliko zaščitnih snovi.
- Prehodno mleko: O prehodnem mleku govorimo nekje do 13. dne po porodu.
- Zrelo mleko: O tako imenovanem zrelem ženskem mleku govorimo po 14. dneh.
Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, saj mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Kolostrum - osnove in povezava z genetiko in proizvodnjo
Dojenje ali umetna formula: izbira za starše
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.
Vendar pa dojenje ni vedno mogoče ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Različne vrste adaptiranega mleka so prilagojene potrebam otrok v različnih starostnih obdobjih ali v primeru specifičnih zdravstvenih težav. Te formule so primerne za zdrave novorojenčke in dojenčke, saj posnemajo sestavo materinega mleka in vsebujejo vse osnovne hranilne snovi. Pri izbiri začetnega mleka je priporočljivo izbrati tisto, ki je obogateno z železom, razen če vam pediater priporoči drugače. Najzanesljivejši način, da ugotovite, katero mleko je najprimernejše za vašega otroka, je posvet s pediatrom.
Pomembnost zgodnjega razvoja in prehranskih navad
Kljub temu, da se v prvih tednih življenja osredotočamo predvsem na mleko, je pomembno vedeti, da se zaznavanje okusov oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V prvih tednih življenja se razvoj dojenčka odvija izjemno hitro. Vsak dan postaja močnejši, lahko ga že nežno začenjaš spodbujati k dvigovanju glavice od podlage. Nekateri 3 tedne stari dojenčki že dvignejo glavo za 45 stopinj in vse boljši in močnejši postajajo, večkrat ko mu ponudiš to možnost. Istočasno so njihovi možgani pri tej starosti že pripravljeni opazovati bolj kompleksne oblike, torej ne več zgolj kroge, temveč tudi cikcak motive, saj se je v tem času zelo izboljšala tudi njihova zmožnost koncentracije na predmete in oblike pred njimi.
Skrb glede bruhanja mleka
Naj te ne skrbi, če dojenčku priteče iz ust nekaj mleka, saj količinsko lahko morda izgleda veliko, verjetno pa gre verjetno le za količino ene jušne žlice, predvsem pa bo v mesecu ali dveh izvenelo. Pogovori se s pediatrom, če dojenček res pogosto bruha večje količine mleka in pa tudi, če bo imel temperaturo višjo od 38°C.
Zaključek
Prehrana dojenčka v prvih treh tednih življenja je osredotočena na zadostno količino mleka, bodisi materinega bodisi ustrezne mlečne formule. Spremljanje znakov lakote in sitosti pri dojenčku ter posvet s pediatrom sta ključna za zagotavljanje optimalne prehrane. Z razvojem dojenčka se postopoma uvaja tudi gostejša hrana, vendar to ostaja tema za prihodnje mesece.