Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Je lahko prebavljivo, ščiti pred alergijami in okužbami ter zagotavlja primeren razvoj. Dojenje je naraven proces, vendar je tudi umetnost, ki se je je treba naučiti. Težave pogosto nastopijo v prvih tednih po otrokovem rojstvu, vendar se kljub številnim vprašanjem, skrbem in problemom postopoma uredijo. Mnogim težavam se lahko izognemo že s tem, če vemo, kaj je normalno in kaj naj pričakujemo.
Razumevanje proizvodnje mleka: Od mleziva do zrelega mleka
Mleko se v dojkah ustvarja že od zgodnje nosečnosti. Ob porodu ima vsaka ženska v dojkah mlezivo, imenovano tudi kolostrum. Mleziva je malo in ga je težko iztisniti, vendar zadostuje za vse otrokove potrebe po hrani v prvih dneh. Otrokov želodček je po rojstvu zelo majhen, zato so količine mleziva ustrezno majhne. Slabo pristavljanje je najpogostejši razlog, da otrok ne dobi dovolj mleziva.
Med tretjim in petim dnem po porodu pride do tako imenovanega "navala" mleka, ko prsi postanejo resnično napete. V tem času se izloča prehodno mleko. Po približno 14 dneh po porodu nastaja zrelo mleko, ki je bele barve ali rahlo prozorno. Sestava materinega mleka se spreminja glede na potrebe otroka, tekom dneva in celo med posameznim podojem. Na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so ključne za otrokov razvoj in ga bolj nasitijo. Zato je pomembno, da otrok pri vsakem dojenju izprazni dojko, da dobi vse potrebne hranilne snovi.
Kolikšna je prava količina mleka?
Pogosto krožijo neresnice o tem, ali ženska proizvaja dovolj mleka. Dejstvo je, da je velika večina žensk sposobna proizvesti dovolj mleka za dojenje enega ali celo dveh otrok. Če otrok slabo pridobiva na teži, je razlog največkrat v tem, da ne dobi dovolj mleka zaradi nepravilnega pristavljanja na dojko. Pomembno je vedeti, da se mleko proizvaja glede na potrebe otroka. Če otrok pridobiva na teži samo z dojenjem, ste lahko prepričani, da ga ustrezno hranite.
Količina mleka, ki jo lahko izčrpate, ni natančen pokazatelj vaše proizvodnje mleka, saj je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem od ravni stresa. Zato se v primeru dvomov glede količine mleka ali otrokovega pridobivanja na teži posvetujte s patronažno medicinsko sestro ali pediatrom.
Kako dojiti svojega otroka
Normalno in nenormalno pri dojenju: Bolečine, ritmi in dodatna tekočina
Normalno je, da dojenje v prvih dneh po porodu povzroča rahlo bolečino ali prekomerno občutljivost bradavic. Vendar pa dojenje kasneje ne bi smelo biti več boleče. Zelo boleče ali celo ranjene bradavice so vedno znak, da pristavljanje ni pravilno.
Vsak otrok je individum zase in ima svoj ritem hranjenja. Redki imajo ritem, ki bi ga lahko opredelili s časovnimi okviri. Mati naj prisluhne otrokovi želji po sesanju in spanju. Za novorojenčke je značilno dojenje "v skupkih": malo posesajo, naredijo kratek odmor, potem bi spet sesali. Tako sesajo večkrat, preden zaključijo obrok na eni dojki in zaspijo za daljši čas. Mati naj ne dojite po vnaprej predpisanem urniku, temveč vsakič, ko otrok pokaže znake lakote, podnevi in ponoči, kar pomeni najmanj osem do dvanajstkrat v 24 urah.
Dojen otrok potrebuje dodatno tekočino le v vročem okolju. Žensko mleko vsebuje dovolj tekočine, ki se prilagaja vremenskim razmeram. Dodajanje nepriporočenih tekočin (kot so voda ali čaji) lahko povzroči trebušne krče in slabše napredovanje na teži.
Mit o umetnih mlecih in pomembnost izogibanja napačnim praksam
Moderna umetna mleka so sicer zelo podobna materinemu mleku, vendar le na videz. Po sestavi se materino mleko bistveno razlikuje od umetnega mleka. Umetna mleka so nenatančne kopije, ki ne vsebujejo protiteles, živih sestavin, encimov ali hormonov, ki jih je v ženskem mleku okoli 400. Vsebujejo pa več aluminija, mangana, železa in kadmija ter beljakovin, ki so v osnovi drugačne kot v materinem mleku. Prav tako se njihova sestava ne spreminja glede na potrebe otroka, dnevne potrebe, letne čase ali različne ženske, kot je to značilno za materino mleko.
V porodnišnicah se pogosto srečujemo s spodbujanjem prekomernega hranjenja vseh novorojenčkov. Količina mleka, ki jo dojenček dnevno zaužije, se do približno prvega meseca povečuje. Prvi dan po rojstvu se želodček novorojenčka še ne razširi; prostornina se postopoma povečuje.
Prehrana in zdravje doječe matere: Ključ do zdravega dojenja
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere kot otroka. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano in redne, enakomerno porazdeljene obroke. Priporočajo se manjši obroki, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerja ter dva do tri vmesne obroke.
Med nosečnostjo in dojenjem so povečane potrebe po beljakovinah in kalciju. Maščobe naj predstavljajo 30% dnevnega vnosa energije, pri čemer je pomembna njihova sestava. Izogibajte se trans maščobam, ki so še posebej škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja. Ženske v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj zaužijejo vsaj 200 mg dokozaheksaenojske kisline (DHK) na dan, ki se nahaja predvsem v mastnih morskih ribah.
Vitamini in minerali so ključni za zdravje. Posebno pozornost je treba nameniti vnosu vitaminov A, D, E, C, B-kompleksa ter mineralov kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. Dobri viri beta karotena so rdeča, oranžna in rumena zelenjava ter temno zelena zelenjava. Vitamin D se v telesu tvori pod vplivom sončne svetlobe, vendar je v jesenskem in zimskem času ter pri ljudeh, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, prehranski vnos nujen. Živila bogata z vitaminom D so ribje olje, morske ribe, jajčni rumenjak. Priporoča se dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Vitamin C je pomemben za izgradnjo novih tkiv in povečuje absorpcijo železa. Folna kislina je ključna za razvoj otroka, njeni naravni viri pa so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, zelenjava. Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora. Potrebe po železu so povečane, še posebej v času nosečnosti. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka, še posebej pri materah, ki ne uživajo dovolj mlečnih izdelkov. Jod je ključen za delovanje ščitničnih hormonov, zato je priporočljivo uživanje morskih rib in jodirane soli.
Dnevne potrebe po tekočini se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml, v času dojenja pa na 1.700 ml. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Zdravstveni vidiki dojenja: Bolezni, zdravila in drugi izzivi
Mati mora prekiniti dojenje le v zelo redkih primerih, ko zboli zaradi okužbe. Zelo malo je takih zdravil, pri katerih je potrebno prekiniti z dojenjem. V mleku se lahko pojavi izredno majhna količina zdravila, ki v večini primerov ne ogroža otrokovega zdravja. Če je zdravilo v resnici škodljivo za otroka, obstajajo v večini primerov nadomestne, manj škodljive možnosti.
Vnetja na dojki, četudi huda, niso razlog za prekinitev dojenja. Vendar pa je pri znakih mastitisa (povišana telesna temperatura nad 38°C, bolečina, utrujenost, mrzlica, rdečina in oteklina na dojki) obvezno posvetovanje z zdravnikom.
Za kadilke je bolje, da ne dojijo, saj nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka in vanj prehaja. Če pa že ne morejo prenehati, je za njeno in otrokovo zdravje bolje, da dojijo. Kajenje kateregakoli od staršev ali drugih oseb v prisotnosti otroka ni primerno.
Matere, ki imajo prsne vsadke, lahko večinoma dojijo. Težave z dojenjem so redke in so lahko povezane s tehniko pristavljanja ali specifičnimi anatomskimi spremembami.
Zaključek in pomembnost podpore
Dojenje je pomembna izkušnja tako za mater kot za otroka. Čeprav se zdi naravno, zahteva znanje, potrpežljivost in podporo. Z razumevanjem procesa proizvodnje mleka, pravilnim pristavljanjem, uravnoteženo prehrano in izogibanjem pogostim mitom lahko doječe matere premagajo številne izzive in otroku zagotovijo najboljši možen začetek življenja. V primeru dvomov ali težav se vedno posvetujte s svojim zdravstvenim osebjem.