Porod pri kravah, znan kot telitev, je naraven in pričakovan fiziološki proces, ki pa zahteva skrbno pozornost rejcev. Zlasti za rejce krav dojilj, kjer je glavni dohodek odvisen od uspešnega vzrejanja telet, je pravilna poporodna oskrba ključnega pomena za zdravje živali in ekonomsko uspešnost. V tem članku bomo podrobno obravnavali znake bližajoče se telitve, potek poroda ter nujne ukrepe za nego krave in novorojenega teleta v poporodnem obdobju. Zavedanje o teh vidikih pripomore k zmanjšanju umrlivosti telet in izboljšanju reproduktivne sposobnosti krav.
Znaki, ki napovedujejo skorajšnjo telitev
V zadnjem obdobju brejosti so spremembe na kravi najbolj očitne na rodilih in na vimenih. Spremembe na sramnici se lahko začnejo že mesec dni pred porodom, vzporedno s čimer se prične spreminjati tudi vime. Seski se podaljšajo, vime pa se nekoliko napolni. Tik pred porodom se sramnica poveča, podaljša in zateče. Dan ali dva pred telitvijo se iz sramnice lahko izceja steklasta sluz, ki visi iz nje. Medenične vezi postanejo močno razrahljane, vime pa se napolni. Vendar pa se lahko zgodi, da se vime napolni šele po porodu, zato je ključnega pomena opazovati tudi druge znake, ki naznanjajo bližanje poroda.
Pomembne spremembe opazimo tudi v obnašanju živali. Krava postane nemirna, pogosto se odmakne od ostalih živali v čredi. Z zadnjimi nogami brca pod trebuh in pogosto drži rep postrani. Ti znaki nakazujejo, da se porod bliža.
Potek poroda: Od popadkov do izstiskanja teleta
Porod se začne s popadki, ki predstavljajo krčenje maternice. Čez nekaj časa se pridružijo še krčenja trebušnih mišic, ki jih izzove pritisk ploda v medenično votlino. Skozi sramnico se nato pojavijo plodovi mehurji, ki pogosto počijo že v nožnici. Iz mehurjev se izlijejo plodove tekočine. Če je plod v pravilni legi, vidimo njegove noge in smrček. Sledi izstiskanje ploda, ki povprečno traja približno 3 ure.
Govedo brejost v povprečju traja od 280 dni (mlečne pasme) do 290 dni (kombinirane in mesne pasme). Eden od najbolj očitnih znakov bližajočega se poroda je povečano vime, v katerem se tvori mlezivo, povečana sramnica ter gost izcedek iz nožnice, ki postaja vse bolj tekoč. Najbolj zanesljiv znak bližajočega se poroda so sproščene vezi medeničnega obroča.
Priporočljivo je, da žival pred porodom namestimo v individualne ali skupinske bokse, v katerih poskrbimo za kakovosten nastilj in udobno ležišče. Prva faza poroda traja od 3 do 24 ur. V tem času so živali nemirne, se ogledujejo, prenehajo jesti, občasno legajo in vstajajo, začenjajo se rahli popadki, maternični vrat se začne rahljati. Pride do vstopa mehurja v nožnico. S tem se prične druga faza poroda, ki traja od 0,5 do 4 ure. V tem času se popadki še okrepijo in pride do iztiskanja plodu. Živali se večinoma uležejo, porod pa velikokrat poteka tudi stoje. Ob iztiskanju teleta se predre še zadnja ovojnica (amnion). Največja sila je potrebna, da mati iztisne glavo teleta, nato sledi še iztisnjenje ostalega dela teleta.
Največ zapletov se zgodi pri mesnih pasmah, kjer se lahko zadnji del teleta zatakne v porodni kanal. V večini porodov so teleta v normalni legi, z glavo naprej in hrbtom zgoraj. Po uspešnem porodu sledi še tretja faza, v kateri se izločijo ovojnice in posteljica plodu. Priporočljivo je, da pustimo živali, da povržejo same. Seveda moramo porod nadzirati, vendar s pomočjo ne smemo prehitevati. Med porodom živali ne smemo vznemirjati, zato imajo sodobni hlevi porodne bokse opremljene z video nadzorom, saj žival opazujemo "od daleč" in posredujemo samo, če je to nujno potrebno.
Tele naj bi se povrglo v dveh urah po tem, ko se skozi sramnico pojavi mehur, v katerem je tele. Pri mesnih pasmah traja iztiskanje plodu dlje, pri mlečnih pa se tele praviloma povrže prej. Približno 10-20% po tem, ko je pretisni ovoj fetalne membrane izpostavljen, krava bolj leži; v tem času mora krava ležati na levi strani, da se izogne plodu zaradi stiskanja vampa, ki ga je težko narediti. V normalnih okoliščinah krava oba prednja okončine z glavo ven najprej iztisne, če se pojavi distocija ali drža ni pravilna, mora najprej potisniti plod nazaj v maternico, da popravi položaj ploda, ne smemo trdo vleči.
Proces telitve in kdaj posredovati
Poporodna oskrba krave: Ključni koraki za okrevanje
Takoj po porodu se iz maternice izcejajo plodove tekočine, posteljica, krvni strdki in druge snovi. Posteljica se običajno izloči v 3 do 8 urah. Če traja dlje, je potrebno poklicati veterinarja. V normalnih razmerah mora krava posteljico (placento) izločiti v 3 do 8 urah po porodu, za zaostajanje se šteje, če se to ne zgodi v 24 urah. Pojavlja se pri 5 do 15% porodov pri zdravih kravah (več pri mlečnih pasmah), pogosteje pa pri zvrgu, težkem porodu, hipokalcemiji, dvojčkih, visoki temperaturi okolja, starejših kravah, prezgodnjem porodu, vnetju posteljice in prehranskih motnjah. Če se po porodu posteljica ne odlušči od maternične stene, se začne tam razkrajati. Iz nožnice izteka temno obarvan gost in smrdljiv izcedek, splošno stanje živali pa ni poslabšano, razen v hujših primerih, kjer pride do zastrupitve (toksemija).
Krave so po porodu utrujene in žejne, zato morajo piti juho iz otrobov z vročo vodo (3 kg otrobov, 50 gramov soli, 3-4 kg vroče vode). Hraniti jih je treba z visoko kakovostnim, mehkim, okusnim zelenim senom in koncentratom ter manj pogosto, da se odpravi utrujenost in napolnijo telesne tekočine. V 5 dneh po rojstvu krave je treba manj dopolnjevati koncentratne krme. Po 5 dneh je treba koncentrat postopoma povečevati glede na naraščajočo mlečnost krave, vendar ne sme preseči 0,5 kg na dan. Priporočljivo je krmljenje poporodnih krav z visoko kakovostno krmo, kot je lejmus, lucernino seno itd.
Po porodu je kondicija krav zelo slaba. Če nepravilno ravnanje povzroči okužbo, to ne bo samo povečalo stroškov vzreje, ampak bo v resnih primerih povzročilo tudi smrt. Zato je treba kravo po porodu na obeh straneh, trebuhu, vimenih in zadnjem delu telesa, repu ter drugih umazanih mestih, ki se lahko očistijo, skrbno negovati. Pri čiščenju bodite pozorni na temperaturo vode, ne uporabljajte hladne vode, le toplo vodo. Nato jo obrišite s čisto krmo ali brisačo, nato pa pravočasno odstranite steljo in jo zamenjajte s čisto in suho steljo. Ne pustite, da krava leži na mokrem in hladnem mestu.
Krave po porodu takoj pokrijte s tanko odejo ali drugo prevleko, da preprečite prehlad. Takoj umijte in razkužite vulvo krav molznic z razkušilom (npr. Povidon jod). Pravočasno odstranite ovoj ploda, da se krava ne bi hranila z njim, in preverite, ali je popoln, da preprečite, da bi ostal v materi. Nekaj dni po porodu opazujte izločanje kravjih lohij, ki naj bi se začele z barvo krvi in postopoma prešle v brezbarvno prozorno sluz, kar pomeni, da so lohije izsušene. Če so v 10 dneh po porodu lohije sivo rjave, z vonjem ali koncentrirane več, lahko pride do vnetja maternice, ki ga je treba diagnosticirati in zdraviti čim prej, da ne vpliva na reproduktivno sposobnost krave.
Po skotitvi teleta krava porabi veliko fizične moči, telo krave pa je zelo šibko. Krave so prav tako nagnjene k suhim ustom, vendar pazite, da med hranjenjem ne pijejo hladne vode. Če krava pije hladno vodo, to povzroči padec njene telesne temperature, kar lahko vodi v prehlad, vročino in druge težave. Zato moramo biti pozorni na to, da krave po porodu ne pijejo hladne vode. Pravočasno nahranite juho s slanimi otrobi. Krave so po porodu šibke, izguba vode, soli in sladkorja v telesu pa je velika. Da bi ublažili šibkost krav po porodu in dodali vodo, sol in sladkor, kar je ugodno za proizvodnjo mleka, je treba krave pravočasno po porodu hraniti z juho iz slanih otrobov, s 1500-2000 grami otrobov, 50-100 gramov soli in 500-1000 gramov rjavega sladkorja. Dodajte pravo količino tople vode za mešanje in dajte kravi piti.
Skrb za novorojeno tele: Ključ do zdravega začetka
Takoj po porodu se mora tele postaviti na noge in iskati vime oz. sesek. Pomembno je, da tele dobi prve količine mleziva čim prej. Tako dobi preko mleziva protitelesa, ki so nujno potrebna za zaščito živali. Mlezivo vsebuje tudi veliko soli, ki delujejo odvajalno, tako da mladič čim prej izloči prvo blato - mekonij.
Če je naravni porod možen, kravi omogočimo čim bolj naraven porod. V nujnih primerih, kot je velik plod ali obrnjeni porod, pa poskrbimo za ročno delo ali upoštevamo navodila veterinarja. Bodite pozorni na poškodbe porodniškega kanala in krvavitve krav v 3 dneh po porodu ter pravočasno odpravite poškodbe in krvavitve. Opazujte stanje krave 6 ur po porodu. Bodite pozorni na odvajanje plodove ovojnice v 12 urah po porodu. Opazujte število lohij, ki jih krave izločijo v 24 urah po porodu. V 3 dneh po porodu opazujte simptome proizvodne paralize pri kravah in jih pravočasno zdravite.
Cilj vseh rejcev bi moral biti zmanjševanje smrtnosti telet po porodu in tudi kasneje. Najpomembnejši prvi korak k temu je zagotavljanje dovolj kvalitetnega kolostruma teletom takoj po telitvi. Cilj vsakega rejca je podvojiti težo teleta ob porodu z odstavitvijo - brez izjemno pomembnega prvega hranjenja s kolostrumom, imajo teleta namreč manj možnosti preživetja v prvih nekaj dneh življenja. Tele se namreč skoti s premalo razvitim imunskim sistemom in zelo malo maščobnimi rezervami, zaradi česar je še bolj izpostavljeno mrazu in bakterijam.
Imunoglobulini so protitelesa v kolostrumu. Ko jih tele zaužije, potujejo skozi želodec v tanko črevo, kjer se sprostijo v kri. Njihova absorpcija se po rojstvu hitro zmanjšuje. Študije kažejo, da je manj stresno za kravo in tele, če tele ločimo od matere v roku 24 ur po telitvi kot po dveh tednih. To tudi zmanjša njihovo izpostavljenost patogenom in izboljša njihovo možnost, da dobijo dober kolostrum.
Čas telitve in molže krave za kolostrum vpliva na kakovost kolostruma. Kolostrum se namreč takoj po porodu začne reabsorbirati nazaj v krvni obtok in se hkrati s povečevanjem proizvodnje mleka redči. Študije kažejo, da je najboljši čas za molžo krave med dvema in šestimi urami po telitvi. Teleta, ki so hranjena v roku treh ur po telitvi, imajo najvišjo absorpcijo protiteles, zato je pomembno, da se tele nahrani v najkrajšem možnem času takoj po telitvi. Nekateri predlagajo hranjenje 10 % teže ob rojstvu, kar pa zahteva tehtanje posameznega teleta, kar ni vedno možno. Zato je lažje izdati splošno priporočilo, saj se teža med posameznimi pasmami telet ne razlikuje preveč. V prvih dveh urah po rojstvu tele nahranimo s štirimi litri kolostruma.
Protitelesa v kolostrumu vežejo nase bakterije, pri čemer ni pomembno, če se to dogaja v vedru ali v telesu mlade živali. Ko enkrat vežejo nase bakterije, jih tele ne more več absorbirati. Kolostrum hitro ohladimo (na manj kot 4°C z uporabo ledene vode). Če damo več steklenic toplega kolostruma v zamrzovalnik, lahko traja dlje časa, da se ta ohladi. Najboljše je, da ga damo najprej v kopel z ledeno vodo in ga shranimo v nečem z veliko površino, npr. - Hitro ga ogrejemo nazaj. Hranjenje skozi cevko je hiter in učinkovit način za zagotovitev, da dobi vsako tele priporočeno količino kmalu po telitvi. Ko po prvem ali drugem hranjenju preidemo na mleko, začnemo uporabljati stekleničko ali vedro. Težava pri hranjenju starejših telet skozi cevko je, da bo šla velika količina mleka, namesto v siriščnik, kjer se sicer mleko popolnoma prebavi, v vamp, ki pa še ni dovolj razvit. Preveč mleka v vampu lahko povzroči bolezni. Pri starosti enega dneva je vamp tako majhen, da se vse, kar pride notri, hitro prelije v siriščnik. Če je tele bolno in noče piti pri več hranjenjih, ga moramo hraniti skozi cevko, vendar mu damo manjše količine (od enega do dveh litrov).
Težki porodi so pogost vzrok za velike ekonomske izgube v rejah (pogini telet, krav). Zavedati se moramo, da je ekonomika reje goveda predvsem odvisna od števila vzrejenih telet, ki so glavni prihodek pri kravah dojiljah, prav tako ni zanemarljiva pri mlečnih pasmah. V Sloveniji je izguba telet ob porodu prevelika, saj po podatkih Statističnega urada do 7. dneva starosti letno pogine več kot 10.000 telet. Te izgube gre pripisati tako zapletom ob porodu kakor neustrezni oskrbi v prvih dneh po porodu.
Poporodna pareza (ležanje po porodu, poporodna ohromelost) se pojavi 1 do 3 dni po porodu. Do ohromelosti pride zaradi izgube kalcija (ki je ključni element pri uravnavanju živčno-mišičnega delovanja in mišične kontrakcije) z mlekom. Pojav je najpogostejši pri visoko produktivnih mlečnih kravah, starejših od 5 let, v povezavi s težkimi porodi, zaostajanjem posteljice in izpadom maternice, pomembno vlogo pa igra tudi način prehrane med presušitvijo, ki vpliva na zmožnost hitre mobilizacije kalcija iz rezerv v skeletu (krave, ki so med presušitvijo dobivale s kalcijem bogat obrok, niso zmožne tako hitro črpati lastnih rezerv). V naslednji fazi krave niso sposobne več vstati, a lahko še normalno ležijo, pojavi se depresija, neješčnost, gobec je suh, telesna temperatura pade pod normalno. V tretji fazi se stopnja nezavesti poglablja, dokler žival ne pade v komo. Napetost je vedno hujša, pulz pa pohitren in šibek.
Rejec krav dojilj mora biti pozoren na vse te vidike, da zagotovi zdravo in uspešno rejo, ki bo prinesla zadovoljstvo in ponos.