Z raznoliko prehrano lahko svojemu telesu pomagate zagotoviti večino hranilnih snovi, ki jih vaš otrok potrebuje v zgodnjih fazah razvoja. Vendar pa tudi pri najbolj zdravih jedcih lahko pride do prehranskih vrzeli. Pomanjkanje vitaminov pred nosečnostjo lahko zmanjša količino hranilnih snovi, ki jih dobi vaš razvijajoči se otrok. Dva izmed ključnih vitaminov, ki imata bistven pomen za pripravo na nosečnost, samo nosečnost in zdrav razvoj otroka, sta folna kislina in vitamin D. Njuno pravilno uživanje in zadostna raven v telesu lahko bistveno vplivata na uspešnost zanositve in preprečevanje zapletov.
Folna Kislina: Temelj za Razvoj Nevralne Cevi
Folna kislina je verjetno eden od vitaminov za nosečnice, o katerem se največ govori, pomembna pa je v najzgodnejših fazah otrokovega razvoja. Raziskave so pokazale povezavo med nizkim vnosom folne kisline in povečanim tveganjem za okvare nevralne cevi, kot je spina bifida. Nevralna cev se namreč zapre že med 3. in 4. tednom nosečnosti, pogosto še preden ženska ve, da je noseča. Zato je ključnega pomena, da se zaloge folne kisline v telesu vzpostavijo že pred načrtovano zanositvijo.
Za zmanjšanje tega tveganja vam svetujemo, da že pred zanositvijo in do 12. tedna nosečnosti dnevno jemljete 400 mikrogramov (0,4 mg) folne kisline. V nekaterih primerih, na primer pri ženskah s specifičnimi genetskimi predispozicijami ali določenimi zdravstvenimi stanji, se mamicam svetuje jemanje večjega odmerka folne kisline. Pri tem je pomembno vedeti, da MTHFR encim pretvarja sintetično folno kislino v njeno aktivno obliko. Pri več kot 50 % populacije je aktivnost tega encima zmanjšana, kar pomeni, da klasična folna kislina ni v celoti izkoristljiva. V takih primerih je priporočljiva uporaba aktivne oblike folne kisline, kot je 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF) ali Quatrefolic®.
Prvih 1000 dni – folna kislina v nosečnosti
Vitamin D: Sončni Vitamin za Kosti, Imunski Sistem in Plodnost
Vitamin D, ki ga pogosto imenujemo vitamin sonca, omogoča absorpcijo kalcija in poskrbi, da je kalcij na voljo za razvoj kosti. Zaradi zemljepisne širine na nekaterih območjih zadostna izpostavljenost žarkom UVB ni mogoča. Veliko žensk se odloči za dodatek, ki je prilagojen ženskam, ki poskušajo zanositi. Ti dodatki ne vsebujejo vitamina A v živalski obliki, znanega kot retinol, ali olja jeter trske, ki je lahko v velikih odmerkih nevarno za razvijajočega se otroka. Na voljo so tudi prehranska dopolnila za bodoče očete.
Vitamin D obstaja v dveh oblikah: vitamin D2 in D3. Vir D2 je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, D3 pa se nahaja v ribjem olju in jajčnem rumenjaku, nastaja pa tudi v koži, če je ta izpostavljena sončni svetlobi. Vendar pa je biosinteza v koži odvisna od več dejavnikov, vključno s starostjo, ki zmanjšuje učinkovitost. Preostanek vitamina D bi morali zaužiti s hrano živalskega izvora, bogato z maščobo (ribje olje, ribe, mlečni izdelki, jajca), ali z rastlinskimi živili, ki pa vsebujejo veliko manj vitamina D.
Kljub temu, da vitamin D lahko zaužijemo tudi z različnimi živili, kar 80 odstotkov dnevne potrebe po tem vitaminu zadovoljimo ob izpostavljenosti sončnim žarkom. Vendar se morate zavedati tudi, da je pretirano izpostavljanje soncu zdravju zelo nevarno, ne samo, da lahko dobite opekline, obstaja tudi nevarnost, da zbolite za kožnim rakom.
Vitamin D pri Otrocih in Mladostnikih
Doslej je bilo opravljenih že več raziskav, v središču katerih sta bila ugotavljanje vnosa vitamina D in zmanjšanje izpostavljenosti otrok sončnim žarkom na splošno. Pomanjkanje vitamina D opažajo tudi pri starejših otrocih in mladostnikih. Priporočila slovenskega zdravstva so jasna: vitamin D je priporočljivo dodajati dojenčku že po prvem tednu po rojstvu. Odmerek je 400 internacionalnih enot (ie) dnevno, enako za dojene dojenčke kot dojenčke, ki dobivajo mlečno formulo. Zaščito z D-vitaminom mora otrok dobivati vsak dan, priporočila pa so enaka tudi za celotno obdobje otroka in mladostnika. Razlog je pojavljanje rahitisa v otroškem obdobju in izogibanje sončnim žarkom zaradi strahu pred nevarnim kožnim rakom.
Naši predniki so imeli s presnovo vitamina D precej manj težav kot mi, predvsem zato, ker so se več zadrževali na prostem. Tisti odrasli, otroci in mladostniki, ki se raje skrivajo med domačimi štirimi stenami, ga dnevno potrebujejo od pet do deset mikrogramov, odraščajoči otroci sicer še več.
Vpliv Vitamina D na Plodnost
Pari, ki imajo težave z zanositvijo, bi lahko svoje možnosti povečali z zmernim izpostavljanjem sončnim žarkom tako pozimi kot tudi poleti. Ne samo, da vas bodo topli sončni žarki pomirili, temveč bodo tudi izboljšali vaše reproduktivno zdravje, trdijo znanstveniki z univerze v Gradcu. Vitamin D, ki je poznan tudi kot sončev vitamin, je ključen za uravnavanje spolnih hormonov in povečanje števila spermijev pri moškem.
Primarno je vitamin D odgovoren za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti ter zobe. Znanstveniki so dokazali, da se z absorpcijo vitamina D raven ženskega hormona progesterona poveča za kar 13 odstotkov, estrogena pa celo za 21 odstotkov, kar pripomore tudi k uravnavanju menstrualnega ciklusa. Prav tako vitamin D stimulira proizvodnjo moškega spolnega hormona testosterona, s čimer tudi povečuje libido. Ravno zaradi tega se v poletnih mesecih plodnost pri parih nekoliko poveča, takrat je tudi spočetih največ otrok, pojasnjujejo avstrijski znanstveniki. Pozimi ženske zato manj ovulirajo, njihova jajčeca pa imajo manj možnosti za uspešno oploditev.
Da bi dejansko ugotovili, ali vitamin D vpliva na neplodnost, so znanstveniki obravnavali 2300 ljudi, rezultate pa so potrdila tudi testiranja na živalih. Pri glodavcih so se možnosti za oploditev ob izpostavljanju sončni svetlobi povečale za kar 73 odstotkov, dokazano pa je, da pomanjkanje vitamina D ogroža tudi razvoj potomca.
Priporočeni Odmerki in Varnost
V Sloveniji enotnih nacionalnih priporočil za vnos vitamina D še nimamo, kar predstavlja pomembno pomanjkljivost. Vendar pa raziskave, kot je nacionalna študija Nutrihealth, kažejo na pogosto nezadostno preskrbo v slovenski populaciji. Posebej ogrožene skupine za pomanjkanje spadajo dojenčki, nosečnice in starejši.
Do nedavnega se je pomen vitamina D povezoval predvsem z vplivom na skeletno-mišični sistem. Vendar je vse več dokazov o učinkih vitamina D na imunski sistem, pojavnost okužb, ter povezavo z nevropsihiatričnimi in avtoimunimi boleznimi.
Po priporočilih EFSA je zgornji varni dnevni odmerek vitamina D iz vseh prehranskih virov za zdrave odrasle 4.000 IU/dan (100 μg/dan). Vendar pa nekateri strokovnjaki, na podlagi najnovejših raziskav, menijo, da so ti priporočeni dnevni odmerki prenizki in ne morejo zagotoviti zdrave preskrbe z vitaminom D. Cilj mora namreč biti doseči zdravo raven 50 ng/ml, ne le 30 ng/ml, kar je spodnja meja zadostnosti. Izračun pokaže, da morajo odrasle osebe za doseganje zdravih ravni vitamina D skrbeti za dnevni vnos od 4.000 do 8.000 IE na dan.
Znanstveniki so dokazali, da 1.000 enot zaužitega vitamina D3 dvigne raven kalcidiola od 6 do 10 ng/ml. Evropska agencija za varnost hrane ugotavlja, da so dnevni odmerki do 10.000 IE varni, vendar je iz previdnostnih razlogov to mejo delila s faktorjem 2,5 in določila, da je varen dnevni vnos za odrasle, nosečnice in doječe matere 4.000 IE. Za dojenčke (0-1 leta) je priporočen vnos do 1.000 IE, za otroke od 1.-10. leta pa do 2.500 IE.
Pomanjkanje vitamina D nima nujno vidnih posledic na kratek rok; posledice se lahko pokažejo šele čez čas, zato je resnično pomembno, da se novorojenčkom in otrokom vitamin D dodaja. Mnoge dojenčke sintetičen vitamin D, predpisan na recept, napenja. Zato se je dobro posvetovati z zdravnikom o alternativnih oblikah ali virih vitamina D.
Priprava na Nosečnost: Celostni Pristop
Priprava na nosečnost se ne začne šele z zanositvijo. Telo potrebuje čas, da napolni zaloge ključnih hranil - zlasti folne kisline in železa -, še preden se nosečnost sploh začne. Železo v želodcu prijazni obliki, aktivna oblika folne kisline in vitamin D so le nekatera izmed hranil, na katera je treba biti pozoren.
Priporoča se preventivni ginekološki pregled, preverjanje krvne slike (železo, feritin), nivoja vitamina D, ščitničnih hormonov in cepilnega statusa. Postopoma uvajajte bolj raznolike obroke: več zelenjave, stročnic, mastnih rib, polnozrnatih žitaric. Omejite alkohol in zmanjšajte kofein (priporočilo: ≤ 200 mg/dan).
Za moške je priprava prav tako pomembna. Cink, folat, selen in vitamin D imajo vlogo pri plodnosti moških. Priporoča se raznolika prehrana, bogata z zelenjavo, oreščki, semeni in ribami, redna telesna dejavnost in zmanjšanje alkohola. Optimalno je začeti s temi spremembami vsaj 3 mesece pred načrtovano zanositvijo. To je čas, ki ga telo potrebuje, da vzpostavi zadostne zaloge ključnih hranil.
Zaključek
Zadostna raven vitamina D in folne kisline v telesu je ključnega pomena za uspešno zanositev, zdrav razvoj ploda in dobro počutje nosečnice ter kasneje matere. Zaradi sodobnega načina življenja, omejene izpostavljenosti soncu in včasih neustrezne prehrane, je pomanjkanje teh vitaminov pogosto. Zato je pomembno, da se zavedamo njihovega pomena in po potrebi posežemo po kakovostnih prehranskih dopolnilih, vedno ob predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. Z ustrezno pripravo na nosečnost in skrbjo za svoje telo lahko postavite trdne temelje za zdravo in srečno družino.