Rak dojke predstavlja eno najpogostejših rakavih obolenj pri ženskah po vsem svetu, v Sloveniji pa vsako leto prizadene približno 1500 ljudi, med katerimi je le okoli 1 % moških. Ključnega pomena za uspešno obvladovanje te bolezni sta zgodnje odkrivanje in celovito razumevanje njenih različnih oblik, vključno z razsejanim rakom dojk. Čeprav je večina diagnoz postavljenih v zgodnji fazi, ko se rak še ni razširil, je pomembno poznati tudi možnosti napredovanja bolezni in razpoložljive strategije zdravljenja.
Kaj je rak dojke in kako nastane?
Rak dojke nastane zaradi nenadzorovane rasti spremenjenih celic v dojki. Te celice se začnejo nenadzorovano deliti in lahko tvorijo bulo ali maso v dojki. Najpogosteje vznikne v mlečnih žlezah (lobulih) ali mlečnih vodih (duktusih). Ko se rak v tej fazi ne zdravi, se lahko razširi tudi na druge dele telesa. Dva največja dejavnika tveganja za razvoj raka dojke sta ženski spol in višja starost. Medtem ko je v zahodnih državah mediana starost ob diagnozi okoli 60 let, je v Indiji ta že desetletje prej, z večjim deležem žensk, mlajših od 40 let. Redko so primeri raka dojke poročani tudi pri ženskah v zgodnjih dvajsetih letih.
Vzroki za nastanek raka dojke niso povsem znani, vendar so nekateri dejavniki tveganja bolj povezani z večjo verjetnostjo, da se rak dojke razvije. Ti vključujejo genetske predispozicije, kot so mutacije genov BRCA1 in BRCA2, ter dejavnike življenjskega sloga, kot so prehrana, telesna aktivnost, kajenje in uživanje alkohola. Reproduktivni dejavniki, kot so nerojevanje, pozni prvi porod, nedojenje ter dolgotrajna uporaba hormonske nadomestne terapije ali kontracepcijskih tablet, prav tako povečujejo tveganje. Prisotnost enega ali več teh dejavnikov še ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel za rakom dojke, saj običajno nastane zaradi kombinacije več različnih dejavnikov.
Biologija tumorja in določanje stadija
Rak dojk že dolgo ni več ena sama bolezen, temveč heterogena skupina bolezni z različnim kliničnim potekom in občutljivostjo na zdravljenje z zdravili. Pomemben dejavnik, ki odloča o zdravljenju, je biologija vsakega posameznega tumorja, opredeljena z invazivnostjo raka, stopnjo malignosti (gradus) tumorja in hormonsko odvisnostjo tumorja. Za izbor zdravljenja je, poleg biologije tumorja, pomembna tudi določitev stopnje napredovale bolezni oz. stadija.
Za določitev stadija je potrebna ocena velikosti tumorja v dojki ter ocena, ali se je bolezen že razširila v priležne bezgavke in drugod po telesu. TNM sistem je ključni pripomoček za določitev stadija raka, ki ocenjuje velikost tumorja (T), prizadetost bezgavk (N) in prisotnost oddaljenih zasevkov (M). Pred operacijo se velikost tumorja oceni s slikovnimi preiskavami, prizadetost pazdušnih bezgavk pa potrdi z odvzemom vzorca. Po operaciji se velikost tumorja določi z natančnim merjenjem odstranjenega tumorja, prizadetost bezgavk pa z odstranitvijo bezgavke med operacijo. Ob sumu na oddaljene zasevke se opravijo dodatne slikovne preiskave, navadno CT prsnega koša in trebuha ter scintigrafija okostja. Vsak od zgornjih stadijev ima različne podrazvrstitve, ki omogočajo kirurgom in zdravnikom, da natančneje določijo stadij svojih pacientov.
Zgodnji rak dojke in pomen presejanja
95 % bolnic z rakom dojke ima ob diagnozi zgodnji rak dojke, kar pomeni, da se rak še ni razširil. Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje raka dojke je ključnega pomena. Po podatkih Registra raka je petletno preživetje slovenskih bolnic, zbolelih med letoma 2013 in 2017, 88-odstotno. Kot je pojasnila Kaja Cankar, dr. med., specializantka internistične onkologije, je zgodnji rak dojke tisti, ki ga je mogoče še operirati. Lahko je omejen na dojko ali pa je že lokalno napredoval. Na splošno je približno 90 % rakov dojk odkritih v zgodnji fazi. Od teh je več kot polovica omejenih na dojko, pri 30 % pa so ob diagnozi že prisotni zasevki v regionalnih pazdušnih bezgavkah.
Državni program presejanja za raka dojk, imenovan DORA, cilja na zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami, starimi od 50 do 69 let. Cilj tega programa je dosežen, saj se delež rakov dojk, ki so odkrite v začetni fazi, povečuje. Preventivno samopregledovanje dojk enkrat mesečno je prav tako pomembno. Za tiste, ki imajo redno menstruacijo, je pregled najbolje opraviti 7.-10. dan po menstruaciji.
Mamografija je osnovna slikovna diagnostična preiskava za odkrivanje bolezenskih sprememb v dojkah. Strokovnjaki priporočajo, da jo ženske v starosti 40 do 50 let opravijo na vsakih 12 do 24 mesecev, ženske po 50. letu pa na vsaki 2 leti. Vendar pa je mamografija najmanj zanesljiva pri ženskah, mlajših od 50 let, ki imajo gosto in nepregledno strukturo dojk.
Razsejan ali metastatski rak dojke
O razsejanem oziroma metastatskem raku dojk govorimo, kadar pride do ponovitve rakavega obolenja, ki ima zasevke na drugih organih. Rak dojk najpogosteje zaseva v kosti (v 70 %), pljuča, jetra in osrednji živčni sistem (v 10-16 %). Pri 6 % bolnic so metastaze prisotne že ob diagnozi. Z razsojem bolezni se pogosto pojavijo tudi simptomi - utrujenost je skupen simptom vsem mestom zasevanja. Znaki zasevkov na kosteh vključujejo bolečine v kosteh, zlom zaradi oslabljenih kosti in utesnitev hrbtenjače. Pri zasevkih v jetrih se lahko pojavijo slabši apetit, hujšanje, spremembe pri prebavi in porumenelost kože. Zasevki v pljučih lahko povzročajo težave z dihanjem in zadihanost.
Doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka internistične onkologije, pojasnjuje, da se pri razsejanem raku dojke izbere sistemsko zdravljenje, ki deluje po celotnem telesu. Izbira zdravila je odvisna od biologije raka, splošne kondicije bolnice in lokacije tumorja.
Zdravljenje raka dojke
Zdravljenje raka dojke je multidisciplinarno in vključuje ekipo specialistov, ki preuči vsak primer posebej in predlaga optimalno zdravljenje. Osnovna načela zdravljenja vključujejo kirurgijo, obsevanje ter sistemske terapije, kot so kemoterapija, hormonska terapija in biološka zdravila.
Kirurško zdravljenje: Kirurško zdravljenje se lahko osredotoči na ohranitev dojk (lumpektomija) ali na odstranitev celotne dojke (mastektomija). Pri tipnih tumorjih kirurg odstrani tumor z varnostnim plaščem okoliškega zdravega tkiva. Ob sumu na zasevke v bezgavkah se odstrani prva drenažna bezgavka (varovalna ali sentinel-bezgavka). Če v njej ni zasevkov, pazdušnih bezgavk ni potrebno odstraniti. V primeru odstranitve cele dojke se bolnica lahko odloči za takojšnjo ali kasnejšo kirurško rekonstrukcijo dojke.
Obsevanje (radioterapija): Obsevanje uporablja visokoenergijske rentgenske žarke za uničevanje rakavih celic. Lahko je zunanje (z napravo od zunaj) ali notranje (brahiterapija), kjer se vir sevanja namesti v tumorsko votlino. Namen obsevanja je zmanjšati tveganje za ponovitev raka in lajšati simptome, ki jih povzročajo zasevki.
Sistemsko zdravljenje:
- Kemoterapija: Zdravljenje s citostatiki, ki zaustavijo rast in razmnoževanje tumorskih celic. Je najučinkovitejša pri hitro rastočih, slabo diferenciranih rakih.
- Hormonska terapija: Uporablja se pri hormonsko odvisnih rakih dojk, ki so prisotni v treh četrtinah bolnic. Zdravljenje z hormonskimi zdravili lahko vodi do dolgotrajnih remisij.
- Biološka zdravila (ciljno zdravljenje): Ta zdravila delujejo na specifične molekularne tarče v rakavih celicah. Pri HER2 pozitivnem raku, ki zboli 15 % bolnic in je bolj agresiven, se uporabljajo zdravila anti-HER2, ki lahko izboljšajo in podaljšajo življenje za več let.
- Imunoterapija: Pri trojno negativnem raku dojke, ki je najbolj agresiven, se lahko uporablja imunoterapija, kot je pembrolizumab, v kombinaciji s kemoterapijo.
Proces rekonstrukcije dojke | dr Milan Colić | Blic TV
Posebne oblike raka dojke
- HER2 pozitivni rak dojke: Zahteva specifično zdravljenje z anti-HER2 zdravili.
- Trojno negativni rak dojke: Najbolj agresiven podtip, ki se zdravi predvsem s kemoterapijo. Obstaja več vrst trojno negativnega raka, ki se lahko razlikujejo na molekularni ravni. Ti vključujejo bazalno podobne celice, luminalne androgene receptorje in mezenhimske celice.
- Hormonsko odvisen rak: Pogost podtip, ki se zdravi s hormonskimi zdravili.
Življenje po zdravljenju
Kljub remisiji se lahko rak s časom ponovi in ga nato zamenjamo s sistemskim zdravljenjem. Uspešnost zdravljenja se spremlja z rednimi pregledi in izvidi. Ko z zdravljenjem uspemo nadzirati razsejano bolezen, govorimo o remisiji. Vendar pa je ključnega pomena, da se bolnice po končanem zdravljenju vrnejo k normalnemu življenju, kar vključuje tudi telesno aktivnost, ki izboljšuje kakovost življenja in lahko zmanjša tveganje za ponovitev raka. Sodobni načini zdravljenja in kozmetične operacije omogočajo mnogim ženskam, da ponovno najdejo svoje dobro počutje in sledijo svojim sanjam.
Pomembno je zavedanje, da se zdravi predvsem ženska, ne pa zgolj laboratorijski izvid ali preiskava. Izvid tumorskega markerja ni toliko pomemben, kot je to, kako se bolnica počuti in kako z boleznijo lahko živi. Ko je bolezen metastatska, bo ostala z bolnico za vedno, zato je zdravljenje uspešno, če ženska lahko z boleznijo kakovostno živi in dela.
Ali je normalno, da je ena dojka večja od druge?
Prsi vsake ženske so različne velikosti, oblike in konsistence. Znanstveno je dokazano, da je normalno, če je ena dojka večja od druge. Upoštevati morate tudi, da so lahko med menstrualnimi cikli v različnih obdobjih drugačne. Če opazite nenadno ali opazno spremembo v velikosti ali obliki, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.
Kdaj in kako pogosto si moram pregledati dojke?
Prsi si lahko preverite kadarkoli v dnevu in kjerkoli. Nekaterim je lažje pod prho, drugim ko sedijo na kavču. Predlagano je, da si dojke preverite vsaj enkrat na mesec.
Kaj storiti ob spremembah na dojkah?
Če opazite katerega koli od naslednjih znakov, se nemudoma posvetujte z zdravnikom:
- Sprememba velikosti ali oblike prsi
- Sprememba videza ali občutka vaše kože (na primer nabrekanje ali luščenje kože, nova grudica, izboklina v dojki ali pod pazduho)
- Izcedek iz bradavic, ki ni mlečen
- Krvavitev iz bradavice
- Vlažno, rdeče območje na bradavici, ki potrebuje dlje časa, da se zaceli
- Kakršnakoli sprememba položaja bradavice (na primer vlečenje bradavice ali drugačna usmerjenost)
- Izpuščaj na bradavici ali okoli nje
- Nenadna, neboleča zatrdlina v dojki, ki se s ciklusom ne spreminja.
Ne pozabite, da so lahko grudice na dojkah pogosto nerakave (mastopatije, ciste, fibroadenomi), vendar je za vsako negotovost najbolje obiskati zdravnika.