Protitelesa, ki nastanejo v našem telesu bodisi po okužbi s koronavirusom bodisi po cepljenju, igrajo ključno vlogo pri zaščiti pred ponovno okužbo. Čeprav je količino teh protiteles v krvi mogoče izmeriti, se poraja vprašanje, kaj nam dejanska številka pove o naši varnosti. Različne ambulante in lekarne ponujajo teste za določanje prisotnosti in količine protiteles, vendar pa je razlaga rezultatov pogosto zapletena in ne daje dokončnega odgovora o stopnji zaščite.
Merjenje protiteles: Kaj nam povejo testi?
Prisotnost protiteles v krvi je nedvoumen znak, da je bilo telo v stiku z virusom ali pa je bilo izpostavljeno cepivu. Ti zaščitni elementi se namreč razvijejo kot odgovor na prisotnost patogena ali njegovih delov. V lekarnah so na voljo testi za samotestiranje, ki omogočajo ugotavljanje prisotnosti protiteles proti SARS-CoV-2. Ti testi, ki običajno zahtevajo le nekaj kapljic krvi iz prsta, delujejo na principu pozitivnega ali negativnega rezultata, kar pomeni, da izvemo le, ali protitelesa imamo, ne pa tudi njihove natančne količine. Takšni testi so primerni za splošno informacijo o preboleli okužbi ali odzivu na cepljenje, vendar ne nudijo podrobnejših podatkov o stopnji zaščite.
Natančnejše meritve, ki vključujejo določanje količine protiteles v nanogramih na mililiter krvi, so na voljo v zasebnih ambulantah, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Ti krvni testi, katerih cena se giblje med 25 in 50 evri, ponujajo bolj poglobljen vpogled v imunski odziv telesa. Optimalni čas za izvedbo testa po preboleli okužbi je vsaj dva tedna po izzvenenju simptomov, v nekaterih primerih pa lahko traja tudi do sedem tednov, da se zazna zadostna količina protiteles. Po cepljenju se priporoča opravljanje testa dva do tri tedne po drugem odmerku, saj raven protiteles s časom naravno upada.
Različni testi, različni rezultati: Kaj pomenijo številke?
Pomembno je razumeti, da se testi za protitelesa lahko med seboj razlikujejo. Nekateri testi so namenjeni zgolj ugotavljanju prisotnosti protiteles po preboleli okužbi, drugi pa merijo specifična protitelesa proti določenim virusnim proteinom, kot je na primer virusna bodica (spike protein), ki jo koronavirus uporablja za pritrditev na gostiteljeve celice. Občutljivost testov za prebolelost je običajno okoli 98-odstotna in lahko zaznajo protitelesa tudi pri asimptomatskih bolnikih. Vendar pa je pri zelo nizkih koncentracijah protiteles mogoče, da jih test ne zazna.
Kaj pa pomeni, če test pokaže določeno število protiteles, na primer 30, 600 ali 2.000? Strokovnjaki opozarjajo, da zgolj na podlagi teh številk ni mogoče zanesljivo določiti stopnje zaščite. Kot poudarja predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc, "nemogoče je generalno povedati, katera številka pomeni, da smo varni pred okužbo." Pozitiven test zgolj potrjuje, da se je v telesu sprožil imunski odgovor, vendar zaradi različnosti testov in pomanjkanja populacijskih raziskav ni mogoče določiti zanesljive količine protiteles, ki bi zagotavljala zaščito.
Infektologinja dr. Mateja Logar dodaja, da "protitelesa, ki se določajo komercialno, ne korelirajo s tem, kakšna je stopnja zaščite." Za natančnejšo oceno zaščite bi bilo potrebno določati t. i. nevtralizacijska protitelesa, kar pa je zapleten postopek, ki vključuje uporabo žive kulture virusa in traja več dni. Takšen postopek ni primeren za množično izvajanje. Raziskave še niso potrdile zanesljive povezave med koncentracijami merjenih protiteles in nevtralizacijskimi protitelesi, kar pomeni, da lahko imamo nizko koncentracijo merjenih protiteles, a visoko koncentracijo nevtralizacijskih, ali obratno.
Imunski sistem: Več kot le protitelesa
Zaščita pred boleznijo ni odvisna le od števila protiteles, temveč tudi od celične imunosti. Ta je odgovorna za nastanek spominskih celic, ki si "zapomnijo" patogen in ga ob ponovni okužbi hitro odstranijo. Cepljenje sicer ustvari višjo raven protiteles kot prebolela okužba, vendar pa okužba vzpostavi širšo T-celično zaščito proti več delom virusa. Sčasoma, ko raven protiteles po cepljenju upada, se lahko zaščita pred težjim potekom bolezni po preboleli okužbi izkaže za boljšo. Testi za protitelesa pa tega dela imunosti ne pokažejo.
Obstajajo tudi razlike med cepivi: mRNA cepiva naj bi ustvarila več protiteles, vektorska cepiva pa naj bi zagotovila boljšo celično imunost. Vendar pa so te ugotovitve še vedno predmet raziskav.
Kako deluje vaš imunski sistem? - Emma Bryce
Potrdilo o prebolelosti in status protiteles
V Sloveniji potrdilo o prebolelosti običajno pridobimo s pozitivnim PCR testom, ki velja 180 dni. Obstajajo pa primeri, ko posamezniki z blagimi simptomi ne opravijo uradnega testa in tako ne morejo do potrdila. Nekatere države EU sicer že priznavajo izvide o številu protiteles za pridobitev potrdila o prebolelosti, vendar v Sloveniji ta praksa še ni uveljavljena.
Testi, ki preverjajo prisotnost protiteles, so na splošno natančni pri ugotavljanju prebolele okužbe. Nevtralizacijski testi pa veljajo za bolj natančne pri oceni zaščite. Obstaja korelacija med količino protiteles in količino nevtralizacijskih protiteles, kar pomeni, da že enostaven test na protitelesa lahko nakazuje določeno stopnjo zaščite, vendar natančna ocena ostaja težavna.
Vrste protiteles in njihova vloga
Protitelesa IgG so znana kot "spominske celice", ki v telesu ostanejo dolgo časa. Testi za protitelesa IgA in IgM pa se v času pandemije niso izkazali kot najbolj produktivno orodje.
Negativen test na protitelesa: Kaj to pomeni?
Negativen test na protitelesa nikakor ne pomeni, da niste zaščiteni pred boleznijo COVID-19. T-celice, ki so del celične imunosti, delujejo drugače kot protitelesa in lahko napadejo okužene celice, tudi če raven protiteles upade. Mnogi ljudje z blago obliko bolezni hitro izgubijo protitelesa, kar pa ne pomeni enakega hitrega izginotja T-celic.
Pozitiven test na protitelesa: Praktični pomen
V številnih državah pozitiven test na protitelesa sam po sebi ne omogoča večje svobode gibanja ali dostopa do storitev. Veliko držav sicer podeljuje poseben status cepljenim in prebolelim, kar omogoča lažji dostop do nekaterih storitev brez nujnosti rednega testiranja.
Zanesljivost testov in prihodnost
Zanesljivost testov za ugotavljanje prebolele okužbe se še vedno ocenjuje, zlasti za hitre teste, ki se uporabljajo v domačem okolju in imajo lahko manjšo natančnost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je za tovrstne teste priporočila omejitev na raziskovalne namene, opozarjajoč na "lažno gotovost" v odpornost.
V Sloveniji potekajo raziskave, ki spremljajo trajanje zaščite po cepljenju in spremljajo okužbe s SARS-CoV-2 po cepljenju. Ti projekti vključujejo spremljanje ravni protiteles pri cepljenih posameznikih, kar bo v prihodnosti morda omogočilo natančnejše razumevanje povezanosti med količino protiteles in stopnjo zaščite.
Zaključek o varnosti
Čeprav testi na protitelesa nudijo dragocene informacije o preteklem stiku z virusom ali odzivu na cepljenje, je ključno razumeti njihove omejitve. Stopnja zaščite pred boleznijo je kompleksen proces, ki vključuje tako protitelesa kot celično imunost. Trenutno še ni enotne številke, ki bi zanesljivo določala, kdaj smo "varni". Zato je še vedno priporočljivo slediti splošnim preventivnim ukrepom in se posvetovati s strokovnjaki za natančnejšo oceno individualne situacije.