Zaželene nosečnosti se razveselijo skoraj vsi. Nekoliko manj nekateri delodajalci, saj lahko nosečnost potegne za sabo določeno število bolniških ur, kasneje pa še porodniški dopust. Mlade mamice in nosečnice so zaščitene z zakonom, a je v praksi res tako? Le kateri delodajalec je iz srca in iskreno vesel, ko izve, da je njegova uslužbenka tretjič noseča, a je že sedaj pogosto na bolniški zaradi majhnih otrok? Veselje nosečnic in mladih mamic zaradi otroka ima dandanes pogosto nekoliko grenak priokus. Veselijo se novega družinskega člana, hkrati pa vedo, da bodo morale dati vse od sebe, če bodo želele obdržati službo. Ni lahko biti mama in blesteti v službi. Kdo bo zaposlil nosečnico, kdo bo pogledal skozi prste mamici, ki že tretjič v mesecu prosi za bolniško?
Pravna zaščita nosečnic pri zaposlovanju
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas nosečnica ni posebej zaščitena, zato se lahko po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje. Lahko pa v primeru izbire druge kandidatke (ali drugega kandidata) vloži tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlitvi oz. zahteva razveljavitev izpodbojne pogodbe o zaposlitve (če sta, npr., imela oba delavca sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa je delodajalec pogodbo podaljšal osebi, ki ni bila noseča, čeprav nosečnica delo bolje opravlja). Če je oseba upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, bo ob nastopu starševskega dopusta upravičena do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, v nasprotnem pa je oseba upravičena do starševskega dodatka (58. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja.
Obveznosti delodajalca glede varovanja nosečnic
Starševsko varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji. Slednja posebno pozornost namenja varstvu nosečnic na delovnem mestu. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva, postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Posebno varstvo nosečnice je odvisno od njenega aktivnega delovanja, saj mora slednja o svoji nosečnosti delodajalca nemudoma obvestiti. Naknadno obvestilo ni mogoče. Zato, da noseči delavki pripadajo pravice s področja varstva noseče delavke, mora o svoji nosečnosti obvestiti delodajalca takoj, ko to izve.
Če delavka opravlja delo po prvem ali drugem odstavku tega člena, pa se z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali zdravje otroka, mora delodajalec zagotoviti delavki opravljanje drugega ustreznega dela. Če delodajalec delavki ne zagotovi drugega ustreznega dela po prejšnjem odstavku, ji mora v času, ko je delavka iz tega razloga odsotna z dela, zagotoviti nadomestilo plače v skladu s prvim, drugim, sedmim in devetim odstavkom 137. člena ZDR-1.
Za to, da lahko delavka uveljavlja svoje pravice, mora o svoji nosečnosti nemudoma obvestiti svojega delodajalca, ki ji mora takoj omogočiti način dela, kot ga določa zakonodaja. Noseča delavka tako ves čas nosečnosti in še ko se vrne na delovno mesto - še eno leto po porodu, ne sme opravljati nočnega dela in nadurnega dela, če iz ocene tveganja pri delodajalcu izhaja, da bi bilo tovrstno delo nevarno bodisi za samo nosečnico, bodisi za zdravje otroka. Varstvo, ki ga noseči delavki zagotavlja 184. člen predvideva predvsem varstvo delavke pred neugodnimi razmerami na delu, ki bi utegnile slabo vplivati na zdravje delavke ali njenega plodu. Ker se delovna mesta med seboj razlikujejo, zakon prepušča odločitev o teh dejavnikih vsakemu posameznemu delodajalcu. Delodajalec je namreč dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti čim ugodnejše delovno okolje za delavca. Zato oceni vsako izmed delovnih mest v podjetju s tveganji, ki jih to delovno mesto prinaša. Seveda pa so nekatera delovna mesta takšna, da se nevarnosti ne da odpraviti. To so predvsem delovna mesta, kjer so delavci izpostavljeni nevarnim sevanjem oziroma snovem, močnim temperaturnim razlikam ipd. Če tovrstne nevarnosti lahko negativno vplivajo na nosečnico, je delodajalec dolžan delavki omogočiti delo na način, da se bo negativnim dejavnikom izognila ali pa jo začasno razporediti na drugo delovno mesto. Če je za delovno mesto, ki ga delavka začasno opravlja predvideno nižje plačilo za delo, kot na njenem običajnem delovnem mestu, je delavka upravičena do višjega plačila.
Maternity Right of Women | EXPLAINED By Anuj Chauhan
Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili bomo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem. Kdaj naj nadrejenemu povem, da sem noseča? Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka. Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Del pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu nosečnosti je prav tako prepovedan. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Posebni predpisi in prepovedi za nosečnice
Delo nosečnic oz. prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Še podrobneje pa delo nosečnic in varovanje njihovega zdravja določa Pravilnik o varovanja zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk.
Delo nosečnic oz. prepoved opravljanja dela v času nosečnosti (ter ves čas, ko doji otroka) opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 184. členu. Velja, da delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom. Če delavka opravlja delo nosečnic, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem (podrobneje določeni s podzakonskim aktom), mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje oz. zdravje otroka. Kaj pa, če se z začasno prilagoditvijo ni možno izogniti nevarnosti za zdravje? Takrat mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo nosečnic. Ima pa tudi pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je zanjo to ugodnejše. Če delodajalec ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času odsotnosti iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače.
Delo nosečnic, ki ga delavke v času nosečnosti ne smejo opravljati je določeno v Pravilniku o varovanja zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Gre za dela, ki so v času nosečnosti in dojenja škodljiva za zdravje in varnost delavke in otroka.
Katerim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem ne sme biti izpostavljena nosečnica?
Peti člen Pravilnika opredeljuje splošno prepoved izpostavljenosti, ko gre za delo nosečnic. In sicer noseča delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom tveganja in delovnim pogojev:
- Fizični dejavniki: hiperbarni atmosferi - npr. potapljanje, zaprti prostori pod tlakom;
- Biološki dejavniki: toksoplazma, virus rdečk, razen, če je delavka cepljena proti rdečkam;
- Kemični dejavniki: svinec in njegovi spojine, ki se lahko absorbirajo v telesu;
- Delovni pogoji: podzemno rudarsko delo.
Doječe delavke ne smejo biti izpostavljene dejavnikom oz. pogojem iz 3. in 4. točke zgoraj.
Če iz ocene tveganja izhaja tveganje za zdravje delavke oz. otroka, delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom oz. pogojem (ko gre za delo nosečnic oz. doječih delavk):
- Fizikalni dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev: šoki, vibracije ali premikanje; premeščanje bremen; hrup nad 80 dB; ionizirajoče oz. neionizirajoče sevanje; ekstremen mraz ali vročina; gibi in položaji, potovanje (znotraj ali zunaj podjetja); mentalna ali fizična utrujenost; druga fizična bremena.
- Biološki dejavniki: Dejavniki, ki lahko povzročijo (težje) bolezni pri ljudeh in predstavljajo (veliko) nevarnost za delavce.
- Kemični dejavniki, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka: živo srebro, zdravila proti mitozi, ogljikov monoksid …
- Procesi iz Priloge I Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.
- Delovni pogoji: podzemno rudarsko delo, nočno delo, nadurno delo.
Pravice in obveznosti po koncu porodniškega dopusta
Po izteku starševskega dopusta se oseba lahko prijavi pri zavodu v roku osem dni od prenehanja starševskega dopusta (2. odstavek 31. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti), kjer ji zavod nudi strokovno svetovanje pri iskanju nove zaposlitve. Če je delovno razmerje osebe pred nastopom porodniške trajalo vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih (pri enem ali več delodajalcih) in izpolnjuje splošne pogoje po 17.a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (da je oseba pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti in da zanjo ni na voljo ustrezne zaposlitve), lahko oseba uveljavi tudi pravico do denarnega nadomestila.
Tudi če se delovno razmerje zaključi med trajanjem porodniške, to ne vpliva na izplačevanje starševskega nadomestila, ki se skladno z izdanima odločbama pristojnega centra za socialno delo izplačuje do v njih določenih datumih. Osnova za posamezno vrsto starševskega nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 9. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust. Sicer vsebujeta bolj natančno opredelitev 41. in 42. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih obsega pravica do starševskega nadomestila: porodniško nadomestilo, očetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo. Pravico do starševskega nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do starševskega dopusta in so bile zavarovane po navedenem zakonu pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta. Pravico do starševskega nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, če so bile zavarovane po navedenem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila.
Pri varstvu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zakon kategorizira 3 skupine varovanih oseb; nosečnice, doječe matere do 1. leta starosti otroka in starše, ki izrabljajo starševski dopust. Zakon nudi tem delavcem varstvo v primeru vseh razlogov za odpoved delovnega razmerja, razen v primeru izredne odpovedi ter pri prenehanju delodajalca. Pomembno, ko govorimo o odpovedi je tudi razumeti razliko med tem, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, saj v primeru, da je pogodba sklenjena za določen čas, ki preneha po poteku časa, določenega s pogodbo, delavec ni upravičen do varstva.
Nosečnice so varovane pred izgubo zaposlitve. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti. Prav tako se pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati delavki, ki doji otroka do enega leta starosti. Enako velja za starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela ter še en mesec po izrabi tega dopusta. Zakon pa sicer dopušča tudi izjemne primere, ko je prenehanje delovnega razmerja za nosečnice mogoče, vendar vsakič le ob podanem soglasju inšpektorja za delo.