Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180°, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja, med katerimi je pogosto tudi vprašanje glede rasti in razvoja novorojenčka v prvem mesecu življenja. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na to in druga pogosto zastavljena vprašanja, povezana s prehrano, rastjo in razvojem novorojenčka v prvih mesecih življenja.
Prvi meseci: Prehrana in začetna rast
Ko se rodi novorojenček, ga v porodnišnici skrbno stehtajo. Novorojenčkova teža je pomemben podatek, ki neonatologu pomaga ustvariti sliko, kakšno je stanje novorojenčka in ali je potrebno zanj še dodatno poskrbeti. Novorojenček, ki ima prenizko težo ob porodu, namreč potrebuje skrbno spremljanje. V porodnišnici vse novorojenčke redno tehtajo tudi v prihodnjih dneh. Zato ker teža pove, ali je dojenje (ali hranjenje po steklenički) dobro steklo ali ne. Povprečen novorojenček tehta 3.500 g (in meri 50 cm). Če novorojenček tehta od 2.500 g do 4.500 g, je njegova teža v mejah normale. Prvič ga stehtajo porodne babice, tehtajo pa ga že v prvi uri po porodu. Po porodu novorojenčka v porodnišnici tehtajo vsak dan ob isti uri.
Normalno je, da teža prve dni upada, toda upada le za nekaj gramov, približno za 10 odstotkov porodne teže. Zakaj? Ko se otrok rodi, njegovo telo vsebuje odvečno vodo. To vodo novorojenčki v prvih dneh izločijo z uriniranjem. Ker pa se prve dni v materinem telesu še ne ustvari toliko mleka, da bi dojenček popil več kot nekaj kapljic kolostruma (prvega prosojnega materinega mleka, ki pa je za novorojenčka zelo dragocena tekočina), njegova teža še ne narašča. Prvi naval mleka mlada mati, ki doji, začuti približno četrti dan. Tedaj materine prsi postanejo občutno večje in težje, iz njih pa prične teči mleko - včasih tudi kar samo. Na ta dan mnoge matere, ki dojijo prvič in jih je strah, »ali bodo imele mleko«, težko čakajo. Ko mati četrtega dne prične bolj polno dojiti, novorojenčku končno prične telesna teža naraščati.
Pri novorojenčkih, ki so se rodili z dovolj veliko telesno težo, upadanje teže v prvih dneh po rojstvu in prve dni, ko bi moralo dojenje že steči, ni razlog za dodatno skrb. Pač pa bodo zdravniki še posebno skrbno spremljali vašega novorojenčka, če je imel premajhno porodno težo. Če bo potrebno, ga bodo začasno dodatno hranili. Novorojenčka iz porodnišnice ne odpustijo, dokler ne ocenijo, da je pričel lepo napredovati, zato naj vas ne skrbi, kaj bo, če je vaš novorojenček zelo lahek, dojenje pa še ni steklo. To je čas, ki je za mnoge mlade matere zelo težak - saj se jih pogosto loti občutek nemoči, ker novorojenčku ne morejo pomagati, in celo črne misli, da za svojega dojenčka niso sposobne skrbeti.
Novorojenčki znova pričnejo pridobivati težo po štirih ali petih dneh življenja. Pridobivajo od 15 do 30 g na dan. Zaspani novorojenčki in tisti, ki so bili rojeni z večjo porodno težo, pogosto pridobivajo manj, za agilne novorojenčke in za novorojenčke, ki so se rodili lahki, vendar še v okviru normale, pa velja, da težo pridobivajo hitro, kot da bi čutili, da jo morajo nadoknaditi.
Če je bil vaš novorojenček rojen prezgodaj, če je bil ob rojstvu zelo lahek, če je zaspanček, ki pogosto prespi obroke, ali če sumite, da imate premalo mleka, vas bo gotovo skrbelo, ali novorojenčkova teža dovolj lepo narašča. V porodnišnici so vam pri tem pomagale sestre na oddelku za otročnice, po vrnitvi na dom pa patronažna sestra babica, ki vas bo obiskala na domu že prvi dan po vrnitvi domov, potem pa še na redne razmake. Če vas skrbi, ji svojo skrb zaupajte, in bo prihodnjič prišla s tehtnico, da bo vašega novorojenčka tehtala. Gramsko tehtnico si lahko kupite tudi sami (v nekaterih pediatričnih ordinacijah vam jo celo prijazno posodijo), ampak pazite, da ne postanete obsedeni s tehtanjem. Naraščanje teže namreč nikakor ni edini pokazatelj, ali se dojenček počuti dobro in ali se razvija pravilno. Patronažne sestre - babice in pediater, ki so izkušeni, bodo znali oceniti bolje kot tehtnica kako je z otrokom. Če pa nameravate vseeno novorojenčka tehtati sami, potem upoštevajte, da je težo zelo težko spremljati dnevno. Dojenčki imajo tako majhno telesno težo, da že pravkar opravljeno kakanje, lulanje ali obrok dojenja bistveno spremenijo težo navzgor ali navzdol. Veliko realnejši pokazatelj dobrega razvoja je merjenje teže po dveh tednih in na prvem pregledu pri enem mesecu. Po dveh tednih naj bi novorojenček imel porodno težo + nekaj sto gramov (ali več).
Tisti, ki bo v mesecih po rojstvu vse do prvega leta skrbno spremljal dojenčkov razvoj, bo pediater. Pediater bo tehtal vašega novorojenčka na vsakem kontrolnem obisku, toda dojenčkova teža zanj ne bo edini podatek. Vedno bo otroka pregledal v celoti in ocenil njegov splošni razvoj. Pediater primernost naraščanja teže in velikosti določa po tabeli, na kateri je zarisana široka krivulja. Sredina krivulje kaže povprečje, oba robova pa normalna odstopanja. O prekomerni teži pri tej starosti še ne gre govoriti, saj so mnogi lepo dojeni otroci videti kot baročni angelčki. To je normalno. Otrokova teža manj narašča, ko prehrana otroka preide na gosto hrano in ko se otrok prične samostojno gibati.
Rast v prvem mesecu: števila in dejstva
V prvem mesecu življenja novorojenček še vedno sodi v obdobje novorojenčka, ki traja prve štiri tedne življenja. V tem obdobju se novorojenček predvsem prilagaja na življenje zunaj maternice. Kljub hitremu razvoju, ki sledi, je rast v prvem mesecu še relativno skromna v primerjavi z naslednjimi meseci.
Povprečna telesna višina ob rojstvu je okoli 50 cm. V prvem mesecu novorojenček v povprečju zraste za približno 3-4 cm. To pomeni, da bo ob koncu prvega meseca novorojenček v povprečju dolg med 53 in 54 cm.
Kar zadeva težo, je slika nekoliko bolj pestra. Kot že omenjeno, novorojenčki v prvih dneh po rojstvu izgubijo nekaj svoje porodne teže. Po približno enem tednu ali dveh pa začnejo ponovno pridobivati na teži. V prvem mesecu življenja naj bi novorojenček pridobil nazaj svojo porodno težo in nadaljeval z rastjo. Povprečno pridobivanje teže v prvem mesecu znaša med 150 in 200 grami tedensko. Torej, če je novorojenček ob rojstvu tehtal 3.500 g, lahko ob koncu prvega meseca pričakujemo težo med 4.100 g in 4.300 g, ob predpostavki, da je proces pridobivanja teže potekal normalno. Nekateri otroci pridobijo več, drugi manj, kar je povsem normalno, saj je vsak otrok individualen.
Dojenje v prvem mesecu: temelj za rast in razvoj
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo, to je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo in v maščobi topnimi vitamini ter minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki (ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke).
Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije največ mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti, če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče? V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos. Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček v prvem mesecu?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah. Na tem mestu moram mamice opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote.
Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
Razvoj čutov in refleksov v prvem mesecu
Čeprav se vprašanje, kako hitro se bo otrok razvijal, odvisno od mnogih dejavnikov in je tudi zelo individualno, lahko rečemo, da v prvem mesecu življenja najprej opazimo prirojene reflekse in razvoj čutil.
Prirojeni refleksi: Nekateri refleksi so značilni samo za dojenčke in izginejo že v prvih šestih mesecih življenja, saj jih otrok kasneje ne uporablja oziroma niso potrebni za njegovo preživetje. Drugi refleksi pa se ohranijo tudi potem. Prirojeni refleksi so povezani z instinktivnimi potrebami po hrani, varnosti in telesni bližini, po drugi strani pa so tudi pokazatelj nevrološkega in gibalnega razvoja.
- Prijemalni refleks (Darwinov refleks): V prvih dneh po rojstvu ima novorojenček izredno močan oprijem, kar lahko vidite, če mu v dlan položite prst. Takrat vas bo refleksno močno stisnil. V približno tretjem mesecu življenja pa bo prijemalni refleks začel izginjati in nadomestilo ga bo namerno prijemanje predmetov.
- Sesalni refleks: Prirojeni sesalni refleks dojenčku pomaga, da si poišče hrano.
- Iskalni refleks: Ob telesnem stiku bo novorojenček avtomatično začel iskati materino bradavico.
- Morojev refleks: Ob določenih zunanjih dražljajih kot so nenaden zvok ali nagel gib, se dojenček prestraši, zakrili z rokami in nogami ter pogosto tudi glasno zajoka.
Razvoj čutov: Če starši vedo, kaj novorojenčki zaznavajo in čutijo, bodo otroka lažje pomirili in mu zagotovili tisto, kar najbolj potrebuje: nežnost, ljubezen in varnost.
- Vid: Novorojenček lahko opazuje predmete in obraze, ki so od deset do petnajst centimetrov oddaljeni od njegovega obraza. Že v prvem mesecu lahko obrača glavo in opazuje.
- Sluh: Ljubeč glas novorojenčka pomirja in razveseljuje. Zato se le pogovarjajte s svojim otrokom, mu pripovedujte pravljice, mu pojte in vrtite nežno glasbo.
- Dotik: Novorojenček potrebuje telesni stik.
Dobrodošel med nami, dragi dojenček! Novorojenček se prilagaja na življenje zunaj maternice in v tem obdobju je izredno občutljiv in popolnoma odvisen od skrbi in nege staršev. Prvi mesec je obdobje spoznavanja in prilagajanja družine na novega družinskega člana. To je izredno lepo in čustveno obdobje, je pa tudi naporno obdobje.
Povprečne vrednosti teže in višine v prvem mesecu
Spodaj je okvirni pregled povprečne teže in višine dojenčka od rojstva do enega meseca starosti. Pomembno je poudariti, da se normalna teža in višina lahko razlikujeta glede na številne dejavnike, kot so dednost, prehrana, splošno zdravje in spol otroka.
Tabela: Povprečne vrednosti teže in višine v prvem mesecu
| Spol | Starost | Povprečna višina (cm) | Povprečna teža (kg) |
|---|---|---|---|
| Fantje | Ob rojstvu | 46,4-54,4 | 2,5-4,2 |
| Dekleta | Ob rojstvu | 45,4-52,9 | 2,4-3,8 |
| Fantje | 1. mesec | 50,4-59,6 | 3,2-5,4 |
| Dekleta | 1. mesec | 49,2-56,9 | 3,0-4,9 |
Teža in velikost otroka je pomemben pokazatelj njegovega zdravja in razvoja. V prvem letu življenja se teža hitro spreminja, saj dojenček raste in pridobiva na teži bolj intenzivno kot v katerem koli drugem življenjskem obdobju. Vendar pa je treba poudariti, da se normalna teža lahko razlikuje glede na številne dejavnike.
Če vas glede rasti vašega dojenčka kaj skrbi, se vedno posvetujte s pediatrom. Pediater bo s pomočjo grafov rasti ocenil, ali vaš otrok normalno napreduje. Poleg teže je pomembno spremljati tudi druge znake zdravega razvoja, kot so dolžina (višina), obseg glave, motorične sposobnosti in splošno počutje.
