V Sloveniji se v javni domeni nahaja veliko del, saj so avtorske pravice na njih že potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, 59. člen, avtorske pravice trajajo še 70 let po smrti avtorja. Za dela, ki so anonimna ali psevdonimna, in kadar avtorja ni mogoče nedoumno ugotoviti, avtorske pravice trajajo 70 let po zakoniti objavi dela.
Vsako leto se srečujemo z novicami o nesrečah, ki jih povzročijo nevarne rastline. Posebej ranljivi so otroci, ki zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja pogosto postanejo žrtve strupenih rastlin, ki jih zamenjajo za užitne jagode ali korenike. Na žalost številne takšne tragedije ostanejo neznane širši javnosti, bodisi da niso bile objavljene v časopisih, bodisi da je vzrok bolezni ali smrti pripisan drugemu, včasih povsem nenevarnemu dejavniku.
Med nevarnimi rastlinami ločimo tiste, ki so dovolj velike, da jih lahko prepoznamo, in tiste, ki jih s prostimi očmi ne vidimo, a se lahko neopazno znajdejo v človeškem ali živalskem telesu. Prve pogosto imenujemo strupene rastline ali strupenice. Druge so majhne glivice, ki pričnejo svoje uničujoče delo, ko najdejo primerno okolje. Strupene rastline so tiste, ki negativno vplivajo na naše zdravje in lahko celo povzročijo smrt. Zlasti korenine, korenike in plodovi nekaterih rastlin so zaradi svojih lastnosti nevarni in pogosto zavedejo nevedneže k njihovi uporabi. Največkrat se nesreče zgodijo otrokom, ki zaužijejo strupene jagode ali semena, ali pa jedo strupene korenine in korenik, ki so pogosto zelo podobne užitnim. Zato je ključnega pomena poznavanje teh rastlinskih "sovražnikov", saj le redke med njimi izrazito opozarjajo nase s svojim vonjem ali okusom. Nekatere imajo neprijeten vonj in oster ali ogaben okus, vendar se je treba zavedati, da ima vsaka stvar, tudi strupene rastline, dve plati.
Modri ustvarjalec je namreč v te rastline položil veliko zdravilne moči, ki je ne najdemo nikjer drugje v naravi. Velika količina hudih strupov se namreč uporablja v medicini za lajšanje hudih bolečin pri različnih boleznih in pogosto povrne bolnikom zdravje. Kar je na eni strani zelo nevarno, je lahko na drugi strani vir novega življenja, če je v rokah spretnega zdravnika. Rastlinski strupi delujejo bodisi na hranila bodisi na živčevje. V prvem primeru govorimo o vnetnem, v drugem pa o omamnem zastrupitvi. Včasih pa se njun vpliv razširi hkrati na hranila in živčevje, kar povzroči mešano delovanje. Vendar ta delitev ni natančno določena, saj lahko ista rastlina zaradi različnih okoliščin deluje različno.
Prva pomoč pri zastrupitvi z rastlinami
Če želimo pomagati zastrupljeni osebi, dokler ne pride zdravnik, se moramo najprej osredotočiti na simptome zastrupitve, ne nujno na samo rastlino, ki je morda ne poznamo ali je ni pri roki.
Vnetno zastrupljenje
Pri vnetnem zastrupljenju se pojavijo neprijetni občutki v ustih in grlu. V želodcu se pojavi slabost, pekoč občutek in bolečina, ki je zelo občutljiv na vsak dotik. Trebuh se napne in lahko pride do bruhanja. Sprva izbruhate želodčno vsebino, nato sluz, ki je včasih obarvana s krvjo in pomešana z žolčem, pogosto pa tudi večji kosi strjene krvi. Pogosto se pojavi bolečina po celem trebuhu in driska.
Omamno zastrupljenje
Simptomi omamnega zastrupljenja so zelo raznovrstni in lahko v najslabšem primeru vodijo v smrt. Najpogostejši so omotica, zaspanost, omamica, otrplost udov in razširjene zenice. Sledijo lahko omedlevica, nezavest, neobčutljivost, mrtvično spanje, ohromelost samostojnih živcev in uhajanje telesnih izločkov. Včasih pride do čeljustnega ali celo splošnega krča, ki sta oba zelo nevarna, ter do blaznosti.
Ker si človek pogosto ne more sam pomagati, je nujno hitro ukrepati in poskušati olajšati stanje do prihoda zdravnika.
Če ste prepričani, da gre za zastrupitev, morate vso svojo pozornost usmeriti v odstranitev strupa iz želodca in črevesja. Če menite, da je strup še v želodcu, pospešite bruhanje, ki se je morda že začelo. Če ga ni, poskusite bolnika pripraviti do bruhanja. Za to ga lahko dražite s kazalcem za žrelom, pri čemer premikate jeziček levo in desno. Uporabite lahko tudi pero, namazano z oljem, ali kaj podobnega. To počnite, dokler ne začne iz želodca prihajati vsebina. Pero uporabite le, če se bojite bolnikovih zob (kar lahko preprečite tako, da med zobe vstavite kos plutovine) ali če se usta zaradi čeljustnega krča le s težavo ali sploh ne odprejo.
Pospešujte bruhanje z večjo količino mlačne, v skrajnem primeru tudi hladne pijače, ki je hitro na voljo. Najbolj priporočajo vodo in mleko, v sili pa tudi čaj, kavo in mesno juho. Nadaljujte, dokler iz želodca ne preneha prihajati strup.
Včasih to nima želenega uspeha in je treba poseči po drugih metodah. Poskusite nežno, z dlanjo, masirati bolnika od trebuha proti požiralniku, položite mu na želodec obkladke iz gorčične moke ali ga tam drgnite z dražljivo tekočino.
Po opravljenem bruhanju je treba razmisliti tudi o izpraznitvi črevesja. Pri vnetnem zastrupljenju to svetujemo le, če ste prepričani, da je strup prišel tudi v črevesje in če - kar se zgodi redko - ni prostovoljno zapustil telesa z blatom. Dajte bolniku klistir z mlačnim kamiličnim čajem (če ga ni, je dobra tudi mlačna voda), ki mu dodate žlico mastnega olja.
Navodila za pripravo klistirja in uporabo štrcaljke niso potrebna tistim, ki imajo s tem izkušnje. Če pa tega še niste počeli, je bolje, da to prepustite drugim. Po prvem klistirju dajte čez 10-15 minut drugega, in če tudi ta ne pomaga, še tretjega. Če se med blatom pojavi strup, nadaljujte, dokler ga je mogoče zaznati.
Če je pri omamnem zastrupljenju po bruhanju iz želodca izšlo dovolj strupa, da ste prepričani, da ga ni več, in če se simptomi umirjajo, opustite klistir. Če pa temu ni tako, poskusite srečo s klistirjem, kot je bilo opisano, vendar dodajte vsaki skodelici poleg olja še pol žlice navadne soli (drobno zdrobljene) ali žličko drobno naribanega mila. Če nimate štrkaljke ali osebe, ki bi jo znala uporabiti, naredite iz mila svaljke, jih namočite v olju ali namažite z mastjo in potisnite v danko.
Če je pritisk krvi proti glavi močan, je treba najprej poskusiti zadržati ta naval. Tu pomagajo zelo hladni obkladki na glavo in počasno škropljenje z mrzlo vodo v kapljicah, ki padajo na obraz. Če je bolnik izgubil zavest, mu občasno vbrizgajte nekaj kapljic mrzle vode v obraz in ga pokličite po imenu (ne preglasno), da ga prebudite. Ob preveliki onemoglosti mu lahko daste požirek vina (če ga ni, žganja, ruma itd.) ali pol skodelice močne kave ali čaja. Koristno je tudi, če mu obraz umijete z octom, vinom ali razredčeno kolonjsko vodo, ki mu jo lahko tudi ponudite pod nos. Pri majhnih otrocih bodite še posebej previdni, saj jim lahko dišeče stvari hitro postanejo nevarne. Vse to storite do prihoda zdravnika, ki bo bolnika natančno pregledal in ukrepal.
Kako preizkusiti, ali je rastlina strupena | Testiranje strupenih rastlin | Veščine preživetja
Črni teloh (Helleborus niger)
Črni teloh je v hribovitih in goratih krajih Slovenije dobro znana strupena rastlina. Ne raste povsod, ampak se pojavlja predvsem na apnenčastih tleh, ne na visokih planinah, temveč bolj ob njihovih vznožjih. Tam, kjer veter odnaša sneg in je zemlja spomladi zgodaj odmrznjena, naša rastlina cveti v toplih zimah od božiča do velike noči. Včasih se prebudi ob martinovem, a zaradi mraza skoraj nikoli ne dozori. Dolga vrsta imen, ki jih je dobil po različnih krajih, priča o tem, kako dobro ga poznajo gorjanci.
Pravi telohov del leži kot korenika v zemlji in vsako leto poganja liste in cvetove na sprednjem koncu, medtem ko se na nasprotnem postopoma stara. Zunaj je rjav, znotraj pa bel in približno debel kot človeški mezinček. Porasla je z mnogimi, precej debelimi vlaknatimi koreninicami, v starosti pa postane krajša in debelejša.
Listi imajo visoke, spodaj nožničasto razširjene, drugje pa okrogle, sočne peclje. Njihova ploskev je dlanasto razdeljena na 7-11 precej velikih listkov, ki stojijo na kratkih pecljih. Srednji listek je sam, na desni in levi pa je združenih 3-5 listkov. Kakor vsa rastlina, so tudi listi goli, njihovi posamezni listki pa so suličasti ali klinasti in le spredaj ostro napiljeni. Nadzemeljsko steblo je običajno visoko kot listni peclji, 10-15 cm, včasih pa tudi večje, okroglo in rdečkasto posuto. Ob dnu ima 2-3 jajčaste listne ovojnice, na koncu pa običajno le en cvet in pod njim 1-2 jajčasti, zavitici in nekoliko vbočeni podporni listi.
Cvetovi so za nizko rastlino zelo veliki in merijo včasih 10 cm v širino. Čašnih lističev je 5, marsikdaj pa tudi 6. Običajno so snežnobeli, včasih pa rdečkasto obarvani. Pogosto se pojavljajo tudi popolnoma rdečkasti in celo čisto rdeči cvetovi. Ob dnu so posamezni lističi znotraj zelenkasti. Ko plod dozoreva, ostane ta zunanji obod, čaša, vendar spremeni barvo v zelenkast ali rjavkast. Lističi so podolgovasti, nepravilno izrezljani in zaokroženi. Za čašnimi lističi stoji venec majhnih, cevastih venčnih lističev rumenkaste barve. V teh se nahaja med, ki ga iščejo različne žuželke. Velik cvet, ki ga opazijo že od daleč, jim pri tem pomaga. Cevi imajo ob zunanjem robu majhno kožico, ki preprečuje, da bi voda prišla do medu in ga pokvarila. Takih medovnikov je običajno 10. Za njimi stoji venec številnih prašnikov in sredi njih, v središču cveta, 4-9 zelenih, šilastih pestičev, od katerih le redkokdaj vsi dozorijo v plod. Spodaj so vsi nekoliko zrasli, zgoraj pa prosti in ukrivljeni. Ko zorijo v plod, se odmaknejo od sredine in se stisnejo ob strani. Plod je mešiček.
Ta rastlina, ki raste na apnenčastih tleh v gozdovih, je zelo strupena. Vsi njeni deli so zdravju škodljivi, vendar morda najbolj korenika, o kateri je bilo do zdaj največ znanega. Sveža neprijetno diši in je trpka ter ostrega okusa. Posušena je sprva sladka, pozneje pa trpka in pekoča. Ob zaužitju vname hranila in razdraži živce, kar povzroči velike motnje v njihovem delovanju. Na koži se pojavijo mehurji, če jo drgnemo ob njo. Najbolj nevarna je, če pride neposredno v kri. Večkrat so bile izvedene poskuse na živalih, vedno z enakimi posledicami. Če na primer prah zdrobljene korenike namočimo v vodi in vbrizgamo konju v žilo, žival pogine v približno 10 minutah, zvijajoč se v groznih mukah. Tudi ljudje so se že večkrat zastrupili s to koreniko.
Primer I: Nekdo je zaužil nekaj prahu korenike, ki jo je dobil od prijatelja, ki jo je imel na vrtu. Kmalu so se pokazali znaki zastrupitve. Močno ga je začelo boleti v črevesju in bruhal je strašno.
Primer II: Hlapec na neki kmetiji je bil bolan že približno dva meseca. Ker ga je bolj skrbela služba kot zdravje, se je odpravil k "zdravilcu", ki je živel osem ur stran in je, kot vsi takšni ljudje, znal pozdraviti vsako bolezen. Od njega je dobil črni teloh. Ko je prišel domov, je nevarno zdravilo skuhal na sadnem moštu in izpil polno čašo. Njegov gospodar je bil radoveden in je iz same radovednosti izpil prav tako eno čašo. Preden je ura minila, so se znaki zastrupitve pokazali zelo močno. Hlapec, misleč, da so bolečine pot do zdravja, jih je želel podpreti z izpitjem še ene čaše navidezno zdravilnega napoja. Vendar bolečine niso ponehale; nasprotno, postajale so vse hujše. Oba sta začela močno bruhati in govoriti zmedeno, ter ju je spreletaval mraz.
Na domačih živalih je bilo opaziti, da je telohovo zelišče škodljivo za vse. Konji, govedo, prašiči itd. Koreniko tega, kakor tudi drugih telohov, ljudje po nekaterih krajih uporabljajo zelo nespametno. Spomladi namreč jo vstavijo govedu v kožo na vratu, češ da bo izvlekla vse škodljive sokove iz telesa in bo živinče ostalo zdravo. Res se pojavi ogromna oteklina, ki se večinoma počasi razblini; pogosto pa govedo tudi pogine. Kdo ima škodo?
Enako nespametno ravnajo s prašiči. Tem prebodejo ušesa in jim vstavijo košček korenike v rano, misleč, da jih nobena bolezen ne bo prizadela. Vendar verjemite, to je, če ne sleparija, pa vsaj neznanska nevednost. Na lastne oči sem se prepričal, da to nič ne pomaga in da prašič s prebodenim ušesom zboli prav tako kot vsak drug. Poznam dva soseda, ki sta spomladi leta 1888 na ta način želela odvrniti nesrečo od svojih prašičev. Verjela sta, da jima bo to pomagalo, a nista poslušala mojih nasvetov. Ko pa pridem ob binkoštih spet k njima, sta bila žalostna in sta mi potožila o nesreči, ki ju je doletela. Zaporedoma so jima bolehali prašiči, nekaj jih je tudi že poginilo. Do kresa je eden izgubil 9, drugi pa 17 prašičev. Tisti navidezni lek ni prav nič pomagal.
Zeleni teloh (Helleborus viridis)
Ta rastlina ni tako kot prejšnja vezana na apnenčasta tla, ampak ji ustreza vsaka zemlja. Po naši domovini je močno razširjena, kar najbolj dokazujejo številna imena, s katerimi jo imenujejo po različnih krajih.
Steblo je ob koreniki obdano s precej velikimi zelenkastimi luskami, ki ščitijo njegov vršiček pred prehudim zimskim mrazom. Okroglo je, zeleno in golo, ter spodaj brez listov. Ko se proti vrhu razcepi, pogosto v obliki rogovile, vsakokrat pod vejico nosi list na široki žlebičasti ovojnici. Vsak list se razdeli kakor prsti na roki, navadno na 7-11 suličastih listkov. Srednji listek stoji zase na ovojnici, stranski pa so spodaj zrasli. Včasih je listkov manj, vendar omenjena oblika ostane. Razen omenjenih listov ima zeleni teloh še pritlične liste, ki izvirajo iz korenike. Ti so prav tako dlanasti, razdeljeni na 9 do 11 listkov in na splošno enaki stebelnim. Stojijo pa na dolgih, rdečkasto-pikastih ali zelenih okroglih pecljih, ki so vtaknjeni med luske in imajo spredaj žlebič. Na vrhu stebla stojijo na kratkih pecljih posamezni, večidel kimasti cvetovi. Na vsaki rogovili se sicer ne razvije cvet, ampak jih nekaj ostane jalovih, zato na rastlini ni veliko cvetov.
Cvet ima dvojne lističe. Čašnih je 5; vsi so enakomerno zeleni in po robu belkasti, včasih pa tudi nekoliko rdečkasti. Venčnih je 8-12; naštel sem jih že 15. Vsi stojijo v vencu in so cevastih oblik.
Pomembnost poznavanja rastlin in previdnost pri otrocih
Zavedanje o nevarnostih, ki jih predstavljajo določene rastline, je ključnega pomena za varnost, še posebej ko gre za otroke. Pogosto se zgodi, da otroke privlačijo pisane jagode ali zanimive korenine, ki pa so lahko zelo strupene. Potrebno je poučiti otroke o tem, da ne smejo jesti nobenih rastlin, ki jih ne poznajo, in da se vedno posvetujejo z odraslimi.
Zanimivo je, da imajo nekatere strupene rastline tudi zdravilne lastnosti, vendar je njihova uporaba izključno v domeni strokovnjakov. Nesmotrna uporaba rastlin, kot je prikazano v primerih z govedom in prašiči, lahko povzroči več škode kot koristi. Zato je nujno, da se držimo preverjenih informacij in se izogibamo eksperimentiranju z neznanimi rastlinami.
V primeru dvoma ali suma na zastrupitev je vedno najbolje takoj poiskati strokovno medicinsko pomoč. Vaše znanje o prvi pomoči je lahko ključno za reševanje življenja, vendar ne more nadomestiti strokovnega pregleda in zdravljenja.