Porod je naraven proces, ki pa včasih prinese nepričakovane izzive in zaplete. Kljub napredku medicine in stalnemu izpopolnjevanju porodničarjev, se lahko med porodom pojavijo situacije, ki zahtevajo posebno pozornost in ukrepanje. Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na težavnost poroda, ter poznavanje možnih zapletov in preventivnih ukrepov, je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti tako matere kot otroka.
Dejavniki, ki vplivajo na težavnost poroda
Sam porod ni nikoli povsem enak, saj nanj vpliva vrsta dejavnikov, ki lahko proces podaljšajo ali otežijo. Ključni med njimi vključujejo velikost ploda, splošno zdravstveno stanje matere ter stanje materničnega vratu.
Ena izmed pomembnih značilnosti, ki lahko vpliva na potek poroda, je velikost notranje medenice. Če je medenica preozka, porod običajno traja dlje, saj je potrebno več časa za prehod ploda skozi porodni kanal. Ženske z ozko medenico so bolj nagnjene k dolgemu in težkemu porodu.
Velikost ploda je prav tako ključnega pomena. Večji kot je plod, težji je porod. Če ima ženska ozko medenico in velik plod (na primer več kot 3900 gramov), bo porod verjetno težji in daljši. Pomembno je, da zdravnik spremlja rast ploda in oceni možnost zapletov.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi fazi razvoja dojenčka ob roku poroda. Če se dojenček rodi po roku, se kosti njegove glave začnejo zakostenevati, kar lahko povzroči poškodbe pri porodu. Večina zdravnikov danes sproži porod, ko nosečnost doseže 40. teden, saj so kosti glave še dovolj mehke, da omogočijo lažji prehod skozi porodni kanal.
Pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati, je tudi prisotnost sindroma policističnih jajčnikov (PCOS). PCOS je bolezen, ki prizadene 5-10 % žensk. Hormonske motnje, povezane s PCOS, lahko vplivajo na velikost maternice in materničnega vratu, kar lahko podaljša in oteži porod. Bodoče matere s to težavo so pogosto vnaprej pripravljene na porod in se zdravijo že od 36. tedna nosečnosti.
Rizični dejavniki za težji porod
Pri težjem porodu so pogosto vključeni tudi nepredvidljivi dejavniki. Tukaj je nekaj pogostih rizičnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na potek poroda:
- Prezgodnje rojstvo: Pri prezgodnjem porodu so tveganja večja, saj je otrok lahko premajhen, da bi se lahko rodil brez težav. Težave z medenico in okostjem ploda pogosto povzročijo zaplete pri prezgodnjem porodu.
- Povišan krvni tlak: Povečan krvni tlak med porodom je lahko zelo nevaren in lahko povzroči akutno hipoksijo (pomanjkanje kisika pri plodu), kar lahko povzroči pretrganje posteljice in druge zaplete.
- Nepričakovani zapleti: Včasih se zgodi, da ženska, ki morda še ni v aktivni fazi poroda, nenadoma doživi povišan krvni tlak ali otekline, kar lahko privede do resnih zapletov.
Preprečevanje zapletov pri porodu
Če želite preprečiti zaplete pri porodu, je pomembno, da redno spremljate naslednje dejavnike:
- Krvni tlak: Redno spremljanje krvnega tlaka je ključnega pomena za preprečevanje zapletov med porodom. Visok krvni tlak lahko povzroči resne težave za mater in otroka.
- Urinski testi: Z rednimi testi urina se lahko odkrijejo beljakovine v urinu, ki so lahko znak zapletov, kot je preeklampsija.
- Spremljanje telesne teže: Prekomerno povečanje telesne teže med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj zapletov med porodom.
- Zdravje nožnice: Pomembno je, da pred porodom ne pride do vnetij ali okužb v nožnici. Pravilna higiena in zdravje nožnice lahko zmanjšata tveganje za zaplete pri porodu.
Kljub obstoju številnih rizičnih dejavnikov za težji porod, pa je z rednim spremljanjem zdravja, pravilno pripravo na porod in obvladovanjem dejavnikov, kot so velikost ploda in krvni tlak, mogoče zmanjšati tveganja.
Znanilci poroda: Ko se začne proces
Začetek poroda ni enkratni dogodek, temveč je proces, ki se razvija postopoma. Zato se velikokrat znajdete v dilemi, kaj so znanilci poroda in kdaj je čas za odhod v porodnišnico, porodni center ali kdaj poklicati babico, če se odločite za porod doma. In tako kot ni mogoče načrtovati poteka poroda, tako tudi ni mogoče napovedati, kdaj boste rodili.
Do poroda najpogosteje pride med 37. in 42. tednom nosečnosti. Takrat govorimo, da je otrok donošen. Poznamo znanilce poroda, na podlagi katerih lahko rečemo, da se bo porod kmalu začel, to pa je tudi vse. Dejavnikov, ki pripeljejo do začetka poroda, še vedno ne poznamo popolnoma. Znaki za začetek poroda se lahko pojavijo skupaj ali posamezno. Med posameznimi ženskami se lahko znanilci poroda razlikujejo in tudi pri isti ženski so lahko različni vsak naslednji porod.
Med znake, ki lahko nakazujejo bližajoči se porod, spadajo:
- Sproščanje medenice: trebuh se zadnje tedne nosečnosti povesi.
- Spremembe v gibanju ploda: plod se pred porodom umiri - komaj zaznavno.
- Spremembe duševnega razpoloženja: nekatere ženske postanejo nemirne, živčne, otožne in malodušne.
- Krči v trebuhu: pojavljajo se v nerednih presledkih - nosečnostni popadki.
- Spremembe materničnega vratu: pri prvorodnicah izgine nožnični del maternice, zunanje maternično ustje pa je za 1 prst odprto; pri mnogorodnici je nožnični del maternice krajši, zunanje maternično ustje pa je za 1-2 prsta odprto.
- Izločanje sluzastega čepa: en do dva dni pred porodom začne odtekati iz nožnice s krvjo pomešana sluz.
Da govorimo o porodu, morajo biti prisotni: popadki, izginotje nožničnega dela maternice (porcije) in dilatacija cervikalnega kanala, krvava sluz in spontan razpok plodovih ovojev.
5 porodnih znakov: Kako veš, da se je porod začel?
Ključni znaki poroda: Sluzasti čep, popadki in odtekanje plodovnice
Krvavo sluzast čep je sluz, ki se nahaja v materničnem ustju (cervix) in ščiti telo pred vdorom mikroorganizmov skozi nožnico v maternico. Pred pričetkom poroda se lahko odlušči. Ženske ga velikokrat prestraši, ker je ustje maternice med nosečnostjo zelo dobro prekrvavljeno in je tako sluz pomešana s krvjo. Čep se lahko odlušči v enem ali več delih. Največkrat ga opazite na hlačkah ali na papirju, ko greste na stranišče in se obrišete. Nič ni narobe, če čepa ne opazite. Odločitev čepa je znak, da se je vaše telo začelo pripravljati na porod. Pri pojavu krvavo sluzastega čepa ni potrebno odhiteti v porodnišnico, saj se lahko odlušči tudi več dni, preden se bo porod dejansko aktivno začel. Če se pojavi večja krvavitev (kot pri menstruaciji), se svetuje, da nemudoma obiščete porodnišnico in se posvetujete z zdravstvenimi strokovnjaki.
Popadki so na začetku redki, pojavljajo se ritmično, njihova jakost, trajanje in pogostost pa naraščajo. Gre za krčenje maternice. Če bi položile roko na trebuh, čutite otrdelost trebuha. V začetni fazi poroda (latentna faza) ženske največkrat čutijo popadke v spodnjem delu trebuha in v križu. Nekatere jih opisujejo kot močnejše menstrualne krče. Ko popadek popusti, se mišice maternice sprostijo, tako trebuh ponovno postane mehak in bolečina popusti.
Lastnosti popadkov vključujejo: neodvisnost od volje (ne more jih niti sprožiti, niti zavirati), trajanje od 0,5 do 1,5 minute, med popadki so krajši ali daljši premori (trajajo od 1 do 15 minut), popadki so boleči (bolečina je različno močna, pojavi se kasneje kot popadek in mine pred koncem popadka). Popadki opravijo določeno delo: odpirajo maternični vrat, iztisnejo plod in druge dele jajca, preprečujejo krvavitev in okužbo, pospešujejo krvni obtok v maternici in delujejo kot lokalno srce - plod dobiva zadostno količino kisika in hranil ter odstranjuje odpadne snovi. Maternica je med popadkom trda.
Poznamo tri vrste popadkov:
- Nosečnostni (Braxton-Hicksovi kontrakcije): so zelo redki, neredni, kratkotrajni in slabi. Nosečnice jih navadno ne čutijo, niso boleči. Zadnja dva meseca postanejo pogostejši, rednejši in nekoliko boleči. Pospešujejo krvni obtok v maternici in pripravljajo raztezni del maternice za porod.
- Porodni popadki: so redni in močni. Delimo jih v popadke prve (za odpiranje materničnega vratu), druge (iztisnejo plod) in tretje porodne dobe (da se posteljica ali placenta odlušči od maternične stene in stisnejo pretrgane žile, iz katerih bi porodnica krvavela).
- Poporodni popadki: so v poporodni dobi, neredni. Pojavljajo se zlasti med dojenjem. Pri mnogorodnicah so bolj boleči. Varujejo telo pred infekcijo.
Če boste rodili prvič, se svetuje, da se v porodnišnico/porodni center ne rabite odpraviti, preden ne boste čutili rednih popadkov na 5 minut in si bodo kljub počitku sledili vsaj 2 uri. Tiste, ki boste rodile doma, se ravnajte po navodilih vaše izbrane babice. Pri ženskah, ki so v preteklosti že rodile, navadno porod poteka hitreje, zato se svetuje, da se v porodnišnico/porodni center odpravite, ko bodo popadki redni in si bodo sledili na 7 - 10 minut.
Odtekanje plodovnice je lahko tudi prvi znak poroda. To pomeni, da so plodovi ovoji (slišali boste tudi izraze jajčni mehur, mehur otroka, plodov mehur) počili. Plodovnica lahko odteka počasi po kapljicah. V tem primeru težko ločite, ali gre za uhajanje urina, kar je proti koncu nosečnosti pogosto, ali za odtekanje plodovnice. To bodo lahko ugotovili v porodnišnici oziroma v porodnem centru s posebnim testom. Lahko pa odteče tudi kot v filmih, nenadoma in v večji količini.
Odtekanje plodovnice lahko ločite od uhajanja urina tako, da so pri odtekanju plodovnice hlačke ves čas mokre, ne glede na to, ali vas tišči lulat ali ne, saj tega ne morete zadržati. Plodovnico prepoznate tudi po barvi, ki je navadno mlečna oz. bledo rumena. V primeru (suma na) odtekanje plodovnice uporabite bele higienske vložke, da boste lahko spremljali dogajanje, prav tako bo to olajšalo delo zdravstvenim delavcem. Strokovne smernice v Sloveniji narekujejo, da se v porodnišnico odpravite takoj, ko vam začne odtekati plodovnica. To še posebej velja, če je plodovnica rjave ali zelene barve, saj to nakazuje na stisko pri plodu. Še posebej kadar pride do razpoka pred 37. tednom (oz. še glavica ni fiksirana) ali je otrok manjše rasti (IUGR), imate veliko plodovnice (polohidramnij), ko otrok ni z glavico obrnjen navzdol, se svetuje prevoz porodnice v čim bolj ležečem položaju. Kadar to ni izvedljivo, je najbolje poklicati reševalno vozilo, saj lahko pride do izpada popkovnice. Če med nogami opazite popkovnico, ne razmišljajte o drugem načinu prevoza kot z reševalnim vozilom in se čim prej vležite s podloženo/dvignjeno zadnjico.
Nasveti za lažji porod
- V primeru sveže krvavitve iz nožnice (podobno menstruaciji) ali ostrih nenadnih bolečin v trebuhu, če ne čutite otroka ali (niste prepričani,) če vam odteka plodovnica, nemudoma poiščite medicinsko pomoč.
- Na dan poroda ali dan prej telo samo poskrbi za “čiščenje”, zato boste lahko imele drisko.
- Začetek poroda (latentna faza) je čas, ko nabirate energijo. Zato dovolj počivajte in jejte hrano, ki vam odgovarja.
- Če je vaša porodnišnica/porodni center blizu doma, boste lahko od doma odšli kasneje.
- Torbo za na pot imejte pripravljeno od 37. tedna naprej, da ob odhodu v porodnišnico ne boste imeli skrbi, ali imate pripravljeno vse potrebno. Materinsko knjigo z zdravstveno kartico pa imejte vedno pri sebi.
- Če boste rodile pozimi in zunaj sneži, morate v čas vožnje do porodnišnice/porodnega centra upoštevati tudi razmere na cesti.
- V porodnišnici vas bodo vprašali, na koliko časa so popadki. Vam se bo verjetno zdelo, da sploh ne prenehajo, pa vendar. To je čas od začetka enega popadka do začetka drugega.
- Včasih vas prestraši rjav/krvav izcedek, ki je lahko posledica npr. po vaginalnem pregledu, spolnem odnosu ali pa se vam je odluščil čep, saj je sluznica v nosečnosti zelo prekrvavljena. In ko pridete po zdravniško pomoč, razlog prihoda navedete “krvavitev”. V tem primeru morate nujno imeti vložek, da lahko zdravstveno osebje oceni količino krvavitve.
- Če vam plodovnica odteka v večji količini, ženske največkrat namesto vložkov uporabijo kar tetra plenice ali brisačo. V avto pa si dajte nepremočljivo podlogo za enkratno uporabo (vpojni del obrnete navzgor in se nanj usedete).
- Če se vam zgodi, da otroka rodite v avtomobilu (očetje), ohranite mirno kri. Otroka osušite z brisačko ali pleničko in si ga položite na gole prsi ter ga pokrijte tako, da glavica gleda ven. Tako ga grejte do prihoda do najbližje porodnišnice/porodnega centra.
- Tudi, če vam bo plodovnica evidentno odtekla, vas ne rabi skrbeti, da bi je otroku zmanjkalo. Plodovnica nastaja ves čas in odteka vse do konca poroda.
Poporodno obdobje in okrevanje
Po porodu se začne obdobje okrevanja, ki je prav tako pomemben del procesa. To obdobje zajema involucijske procese in procese celjenja, za to obdobje pa je značilna tudi ponovna vzpostavitev delovanja jajčnikov in laktacije z dojenjem. Po porodu se začne celjenje maternice, kar se odraža s poporodno čiščo - izcedkom iz maternice, ki traja tja do šest tednov po porodu. Maternični vrat in nožnica sta po porodu otečena, cervikalni kanal pa se po štirih tednih vrne v stanje pred nosečnostjo. Nožnica kmalu pridobi prvotni tonus, medtem ko je njen epitelij zadebeljen še dva tedna po porodu. Zaradi poškodb genitalnega trakta, do katerih je prišlo med porodom, in zmanjšane vlažnosti so spolni odnosi lahko neprijetni še tedne po porodu.
Hormonske spremembe po porodu botrujejo k povečanemu izločanju vode iz telesa, nekaj dni po porodu pa se tako izločanje urina lahko dvigne na tri litre na dan. Prve ure je lahko uriniranje oteženo, se pa pričakuje, da bo porodnica prvič obiskala stranišče v treh urah po porodu oz. najkasneje šestih. Ženske po porodu se pogosto soočajo tudi z inkontinenco (stresna inkontinenca je uhajanje urina med kihanjem, kašljanjem, smejanjem, pri hoji itd.). Prve dni po porodu je povsem normalno, da ženske težje nadzorujejo izločanje urina, saj se tkiva počasi obnavljajo.
Zapleti med porodom in v poporodnem obdobju
Porod, ne glede na to, kako dobro načrtovan, lahko prinese zaplete. Ti lahko vplivajo tako na mater kot na otroka.
- Poškodbe rodil in porodne poti: Poškodba rodil oziroma porodne poti lahko nastane spontano ali ob porodniških posegih. Najpogostejše so raztrganine presredka, zunanjega spolovila, nožnice in materničnega vratu. V Sloveniji se raztrganina presredka manjše ali večje stopnje pojavi pri vsakem šestem porodu. Večino raztrganin po porodu zašijejo, ni pa nujno. Če je raztrganina majhna, ne krvavi in robovi tkiva niso preveč razmaknjeni, lahko dopustimo spontano celjenje rane. Raztrganina presredka se redko lahko zatrga globlje, tako da seže do mišice zapiralke zadnjika ali same stene zadnjega dela črevesja. V tem primeru govorimo o raztrganini tretje ali četrte stopnje.
- Raztrganina maternice: Do raztrganine maternice pride običajno na mestu brazgotine po predhodni operaciji na maternici (npr. zaradi mioma, nepravilno oblikovane maternice ali po carskem rezu). Večinoma se to zgodi pri mnogorodnicah ob (pre)močnih popadkih. V Sloveniji beležimo eno raztrganino na približno dva tisoč porodov. Znaki raztrganja so lahko zelo različni, ponavadi je to sprva močna bolečina, občutljivost maternice, nato prenehanje popadkov in padec srčnih utripov ploda. Zdravljenje je kirurško.
- Inverzija (izpad) maternice: To je zelo redek zaplet, do katerega lahko pride pri premočnem vlečenju posteljice, ki se še ni ločila. Maternica se pojavi v nožnici ali pred njo in močno krvavi.
- Poškodbe mehurja: Do poškodb mehurja pride pri vaginalnem porodu izjemno redko, še posebno, če ne dopuščamo, da bi bil med porodom mehur poln. Večja je nevarnost pri carskem rezu.
- Carski rez: Carski rez pomeni prečni rez v spodnjem delu trebuha, nad sramnico, da se omogoči prehod v trebušno votlino do maternice ter rez na maternici, da se otroka porodi. Lahko je nujni ali planirani. Za carski rez se porodničarji odločajo takrat, ko naraven porod ni mogoč, je ocenjeno tveganje manjše pri carskem rezu kot pri naravnem porodu ali je zaradi stanja nosečnice ali ploda potrebno, da se otroka porodi takoj. Zapleti so redki, lahko se pojavijo med posegom (krvavitev, poškodba sečnega mehurja ali črevesja nosečnice) ali po posegu (krvavitev, vnetje v trebuhu, vnetje sečnega mehurja). Delež carskih rezov je v zadnjih treh desetletjih močno narasel. V Sloveniji je porast carskih rezov manj občuten, kljub temu pa s carskim rezom pri nas na svet še vedno prijoka vsak peti otrok.
- Instrumentalni porod: V drugi porodni dobi se porodničar lahko odloči za instrumentalni porod - porod z vakuumom ali s kleščami. Postopek se izvede pri odprtem materničnem ustju. Porodničarji se za takšen porod odločajo, ko je treba otroka takoj poroditi. Zapleti, ki se lahko pojavijo, so oteklina glavice ploda, redko krvavitev podkožja lasišča otroka ali raztrganine porodne poti.
- Poškodbe možganov pri otroku: Med porodom se bojimo zlasti zastoja poroda, odstopa posteljice, izpada in pretisnjene popkovnice, počene maternice, hude krvavitve in šokovnega stanja pri materi. V nekaterih primerih je obseg glavice prevelik za materino medenico in naravni vaginalni porod bi bil nemogoč, zato porodničar napravi carski rez. Včasih se šele proti koncu poroda opazi, da otrokova glavica ne bo mogla sama na plan. Potrebna je pomoč z vakuumom ali s kleščami. Če je pomoč pregroba, lahko pride do poškodbe možganov, ki se kaže kot krvavitev v možganske ovojnice ali v samo možgansko tkivo. Druga vrsta poškodbe možganov nastane zaradi prekinjenega dovoda krvi in kisika iz posteljice prek popkovnice v otroka. Teža poškodbe je odvisna od trajanja pomanjkanja kisika. Kasnejše posledice hipoksije so znane kot cerebralna paraliza.
Vprašanja in dvomi o težkih porodih
Pomembno je obravnavati tudi vprašanja, ki se porajajo glede povezave med težkim porodom in posledicami za otroka. Če je bil porod zelo dolg in težak, ali je to znak, da z otrokom nekaj ni v redu, ali pa lahko prav komplikacije pri porodu povzročijo trajnejše posledice na otroku? Poznamo več žensk, mamic otrokom s posebnimi potrebami, ki trdijo, da so imele zelo dolg in težaven porod.
Vzhodnjaške (pa tudi ezoterične) filozofije na porod gledajo drugače od zahodne uradne medicine, ki v ospredje pogosto postavlja le zdravstveni vidik. Predvsem pa imajo bolj v ospredju tudi psihični vidik. Njihov pogled zajema oba - porodnico in otroka. Tako otrok kot porodnica imata svoj ritem; »lažji« je porod takrat, ko sta njuna ritma usklajena. Po njihovem bi obe omenjeni trditvi veljali.
Zahodna uradna medicina bi delno pritrdila le na to, da komplicirani in težki porodi povečujejo možnost okvar pri otroku, čeprav bi bilo vse odvisno, kakšne so bile te komplikacije in kakšna pomoč je bila nudena. Mogoče bi prikimali tudi, da je mogoča trditev, da če z otrokom nekaj ni v redu, je možen tudi težji porod (npr. prečna lega otroka). Z UZ, merjenjem nuhalne svetline, presejalnimi hormonskimi testi itd. je mogoče določene nepravilnosti v razvoju plodu natančno določiti - vendar ne vseh.
Pri težkem in dolgotrajnem porodu, pri porodu z vakuumom, pri veliki nedonošenosti se zveča verjetnost slabe prekrvavitve možganov s kisikom. Posledica je lahko različna stopnja cerebralne paralize. Z redno fizioterapijo in vajami lahko marsikaj nadoknadimo.
Tudi poškodbe, kot je zlom ključnice, so možne. Če je kost le počena, lahko zlom pri prvem pregledu celo spregledamo. Kasneje se na mestu poka ali zloma napravi hrustančna zadebelitev. Terapija je povezovanje roke na prsni koš, da otrok z njo ne opleta, kar mu zmanjša bolečino. Po tednu dni je prelom za silo obvladan, potrebna pa je nadaljnja previdnost, da kosti ponovno ne zlomimo.
Pri premočnem pritisku ali vlečenju za vrat se lahko živci nategnejo in poškodujejo. Izjemno redko lahko pride tudi do pretrganja živčnih vlaken. Posledica je ohromelost zgornje okončine. Pri visoki poškodbi (Erb-Duchenovi parezi) otrok ne more dvigniti roke, ki mu nemočna visi ob telesu, v ramenu in komolcu je obrnjena navznoter. Otrok nemoteno giblje s prsti. Pri spodnji poškodbi (Klumpkejevi parezi) sta prizadeti le podlaket in roka s prsti.
Pomembno je poudariti, da kljub potencialnim zapletom, sodobna medicina omogoča visoko stopnjo varnosti pri porodu. Redno spremljanje nosečnosti, dobra informiranost bodočih staršev in sodelovanje z zdravstvenim osebjem so ključni za zmanjšanje tveganj in zagotavljanje pozitivne porodne izkušnje.
tags: #komplikaciji #pri #porodu