Alergije predstavljajo pogosto skrb za doječe matere, tako zaradi lastnih simptomov kot zaradi potencialnega vpliva na dojenčka. Koprivnica ali urtikarija, ki jo zaznamujejo srbeči izpuščaji, je ena izmed pogostih alergijskih reakcij. Razumevanje vzrokov, simptomov in varnih načinov zdravljenja v času dojenja je ključnega pomena za ohranjanje zdravja matere in otroka. Ta članek obravnava tako alergije pri doječih materah kot tudi vlogo dojenja pri preprečevanju alergij pri dojenčkih, s posebnim poudarkom na koprivnici.
Kaj je alergija in kako se kaže?
Alergija je preobčutljivost osebe za določeno snov, imenovano alergen, ki je lahko živalskega, rastlinskega ali kemičnega izvora. Ko imunski sistem prepozna alergen kot tuj, ob ponovnem stiku sproži imunski odziv. Alergeni so lahko stalno prisotni ali sezonski. Osnovni nefarmakološki ukrep pri alergijah je izogibanje alergenom.
Simptomi in znaki alergije se lahko pojavijo na različnih delih telesa:
- Koža: Kožno vnetje, izpuščaji, otekline (npr. reakcija na pike žuželk).
- Oči: Solzenje oči, srbenje oči.
- Dihala: Alergijski rinitis z zamašenim nosom, občutkom polnih sinusov, kašljem (običajno suhim, dražečim).
- Prebavila: Mehko blato, pogosto odvajanje blata.
- Včasih se simptomi pojavijo na več organih hkrati.
Koprivnica (Urtikarija): Pogosta kožna reakcija
Koprivnica, znana tudi kot urtikarija, je kožna reakcija, ki jo zaznamujejo srbeči izpuščaji. Te spremembe na koži, imenovane koprivke, so dvignjene nad nivo kože, rdečkaste barve s središčno bledico, lahko pa se med seboj tudi zlivajo. Bolezen je pogostejša pri otrocih (15-20 %) in jo spremlja močno srbenje, ki lahko moti spanje, učenje ali delo.
Koprivnica je lahko akutna ali kronična. Akutna oblika traja nekaj ur ali dni oziroma manj kot šest tednov in je pri otrocih najpogostejša. Vzrok akutne koprivnice je pogosto alergijska reakcija na prehranske alergene, kot so kravje mleko, jajca, gluten, soja, arašidi ali ribe. Drugi možni vzroki vključujejo zdravila, prehranske dodatke, konzervanse, strupe žuželk, fizikalne dejavnike in virusne okužbe.
Nekatere vrste hrane in zdravil lahko povzročijo pseudoalergijske reakcije, pri katerih sicer ne dokažemo alergijskih protiteles, vendar pride do sproščanja histamina in drugih posrednikov, ki povzročijo nastanek koprivk, oteklin ali celo anafilaktičnega šoka.
Večina koprivnic je blagega značaja in mine v nekaj urah brez zdravljenja. Če pa se koprivnica ponovi ob zaužitju iste hrane (npr. jajce, arašidi, morski sadeži) in je morda prisotna tudi oteklina, to lahko kaže na alergijo na to hrano. Provokacijski preizkus pod zdravniškim nadzorom lahko to potrdi.
Med zdravili so pogosti povzročitelji alergijskih reakcij pri malih otrocih antibiotiki (penicilinski in cefalosporinski), pri mladostnikih pa nesteroidni protivnetni leki (salicilati, ibuprofen, naproksen, paracetamol). Piki žuželk, kot so ose in čebele, lahko povzročijo lokalne ali sistemske reakcije, ki se lahko končajo tudi s šokom.
Okužbe z virusi, bakterijami ali paraziti lahko prav tako sprožijo koprivnico. Vzrok je lahko premalo kuhana ali pečena hrana (meso, ribe, školjke) ali surovo in premalo oprano sadje, zelenjava ali ribe. Ker otroci ob okužbi pogosto dobijo antibiotike, je včasih težko ločiti, ali je vzrok okužba ali zdravilo.
Koprivnica in oteklina (angioedem) lahko nastaneta tudi ob stiku kože ali sluznice s surovim sadjem, zelenjavo ali lateksom. Posebna oblika je holinergična urtikarija, ki nastane ob hitri spremembi temperature zraka. Obstajajo tudi snovi, ki neposredno sproščajo histamin (neimunološki mehanizem), kot so rentgenska kontrastna sredstva, nekateri narkotiki in antibiotiki. Fizikalna urtikarija je lahko sprožena s sončnimi žarki, pritiskom ali vibracijami.
Diagnoza koprivnice temelji na pregledu in natančnih podatkih o zaužiti hrani, pijači ali izpostavljenosti drugim dejavnikom. Uporabljajo se lahko kožni in serumski alergološki testi, vendar negativni testi ne izključujejo alergije. Zanesljiv dokaz povzročitelja je provokacijski test pod strokovnim nadzorom.
Blago obliko koprivnice zdravimo z antihistaminiki 2. generacije (loratadin, cetirizin, desloratadin, levocetirizin), ki imajo manj stranskih učinkov. Če se koprivke širijo in trajajo več kot tri dni, se lahko uporabita kombinacija H1 in H2 antihistaminikov. Ob oteklinah ali angioedemih je potreben dodatek peroralnih kortikosteroidov. Kronična oblika, ki traja več kot šest tednov, je pogosto nealergijskega vzroka.
Dojenje in alergije pri doječi materi
Matere, ki dojijo, se pogosto srečujejo z alergijami, še posebej v spomladanskih in poletnih mesecih. Navkljub strahu pred prehajanjem učinkovin v materino mleko, je v večini primerov mogoče najti zdravila, ki so združljiva z dojenjem.
Antihistaminiki (tablete proti alergiji): Antihistaminiki 2. generacije, kot sta loratadin (najvarnejša skupina, L1) in cetirizin (varna skupina, L2), so primerni za jemanje med dojenjem. Desloratadin, čeprav novejša učinkovina, je glede na razpoložljive podatke uvrščen v varno skupino (L2).
Kortikosteroidi: Lokalni kortikosteroidi v obliki vdihovalnikov (za astmo) ali mazil in krem (za kožna vnetja, koprivnice) se sistemsko ne absorbirajo, če se uporabljajo na majhni površini ali v obliki inhalatorja. Uporabiti je treba najmanj močen kortikosteroid, pod zdravniškim nadzorom, na čim manjši površini in čim krajši čas. Kortikosteroidi se ne nanašajo na prsne bradavice. Mometazon v obliki nosnih pršil (skupina L3) se lahko predpiše za krajši čas, če je korist večja od tveganja.
Druga mazila za lajšanje srbenja: Mazila z dimetindenom ali aloe vero se lahko uporabljajo za lajšanje srbenja na nepoškodovani koži, na čim manjši površini in čim krajši čas. Ne nanašajo se na bradavice. Če je potrebno mazanje dojk ali bradavic, jih je treba pred naslednjim podojem sprati z milom in vodo.
Materino mleko kot zaščita pred alergijami pri dojenčku
Materino mleko igra ključno vlogo pri zaščiti dojenčka pred alergijami na dva načina:
- Manjša izpostavljenost alergenom: Izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, saj se hranijo izključno z materinim mlekom.
- Razvoj imunskega sistema: Izključno dojeni dojenčki imajo drugačen imunski sistem. Kolostrum, prvo mleko, je bogato s protitelesi, vključno z imunoglobulini A (IgA), ki ščitijo dojenčka pred alergijami. Zrelo mleko vsebuje protitelesa proti snovem, ki sta jima izpostavljena mati in otrok. Ko dojenček dopolni približno 6 mesecev, je njegovo telo sposobno samo tvoriti protitelesa IgA, kar je pravi trenutek za uvajanje goste hrane.
Dojenje lahko povzroči alergije na oreščke
Kravje mleko in mlečni izdelki so najpogostejši alergeni pri dojenčkih in otrocih, mlajših od 2 let (približno 2,5 % jih ima diagnozo alergije). Preobčutljivost na kravje mleko pa običajno izzveni v otroštvu. Izključno dojenje je najboljši način za preprečevanje alergije na kravje mleko. Mati, ki doji otroka z alergijo na kravje beljakovine, naj se izogiba uživanju kravjih beljakovin.
Pestrost materine prehrane je pomembna. Tradicionalno se priporoča izogibanje določenim živilom, vendar je pomembno, da mati uživa lokalno, raznoliko in pestro prehrano, bogato s sadjem, zelenjavo, zdravimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami in nenasičenimi maščobami, ter da popije zadostne količine tekočine. Izogibati se je treba le živilom, za katera obstaja sum, da sta nanju alergična mati ali otrok.
Znaki preobčutljivosti na določeno živilo pri dojenčku:
- Prebavila: Polivanje, driska, bruhanje, krči, zaprtost, kri v blatu, slabo napredovanje v telesni masi.
- Dihala: Kihanje, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu, bronhitis, krvavenje iz nosu.
- Drugi simptomi: Kožne reakcije (ekcem, dermatitis, koprivnica, srbenje, plenični izpuščaj), očesne reakcije (srbenje, solzenje), razdražljivost, težave s spanjem.
Simptomi se pri dojenčku izboljšajo, ko je živilo 7 dni izločeno iz prehrane, polni učinek pa se pokaže po 14 dneh. Pri doječem otroku velja enako za mater - živila, na katera naj bi bil dojenček potencialno preobčutljiv, naj izloči iz svoje prehrane za najmanj 14 dni.
Dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčka od rojstva do 6. meseca starosti, nato pa ob uvajanju goste prehrane do 2. leta starosti ali dlje, dokler obema ustreza. Dojenje omogoča optimalno rast, ščiti pred okužbami, zmanjšuje pojavnost alergij, je vedno na voljo, ekološko neoporečno in poceni.
Pomen sodelovanja z zdravstvenimi delavci
V primeru alergijskih težav pri doječi materi ali sumov na alergijo pri dojenčku, je ključno sodelovanje z zdravstvenimi delavci, kot so pediater, alergolog ali farmacevt. Njihovo strokovno mnenje in vodstvo zagotavljata varno in učinkovito obravnavo, ki upošteva tako potrebe matere kot dojenčka.
tags: #koprivnica #alergija #i #dojenje