Nekoč ponos Kopra, danes njegova sramota. Servitski samostan, edini kulturni spomenik državnega pomena v mestu, že več kot dve desetletji sameva v središču zgodovinskega jedra in priča o brezbrižnosti do naše kulturne dediščine, pa tudi do spominov številnih Koprčanov, katerih življenje je bilo v preteklosti povezano s to stavbo. Nekoč mesto, kjer so privekali na svet številni novorojenčki, danes propada - stavba je zapuščena, z lepenko zabitimi okni, za katerimi se skrivajo razpadajoči zidovi.
Nesojena obnova in neizpolnjene obljube
Leta 2011 je objekt, ki meri približno 4.000 kvadratnih metrov površine in ga krasijo znameniti atriji in vrtovi, brezplačno prešel v last Univerze na Primorskem (UP) pod pogojem, da bo v desetih letih obnovljen in ponovno zaživel. A te obljube so ostale neizpolnjene. Univerza priznava, da denarja za obnovo nima, hkrati pa se stavbi ne želi odpovedati. Tudi koprske občine (MOK) ta kulturni spomenik ne zanima več in ne razmišlja, da bi na državo naslovila zahtevo za prenos objekta v last občine z namenom, da sama pristopi k obnovi. Domačini, ki se bivšega Servitskega samostana spominjajo še iz dni, ko so se tam rojevali njihovi otroci, danes ob pogledu nanj občutijo le žalost. Stavba s statusom kulturnega spomenika državnega pomena je prazna, skoraj 20 let čaka na svojo prenovo.
Bogata zgodovina in večplastna identiteta
Zgodovina koprskega servitskega samostana sega v 15. stoletje. Kompleks, sestavljen iz štirih dvorišč z atrijskimi vrtovi, zavzema precejšen del urbanega tkiva v historičnem delu mesta. Serviti, ki so zaradi svojega dobrodelnega in humanitarnega (bolnišničnega) delovanja uživali velik ugled, so se v Kopru naselili v 14. stoletju in leta 1453 ustanovili samostan. Lokacija je bila poseljena že v rimskem času, pred servitskim pa je na tem mestu stal benediktinski samostan. Najstarejše jedro predstavljajo objekti ob južnem križnem hodniku, od katerega sta ohranjeni dve stranici. Leta 1521 so položili temeljni kamen novi cerkvi, njena religiozna dejavnost pa je bila opuščena leta 1806. Prostor so nato uporabljali kot skladišče in vinsko klet. Beneška republika je leta 1772 samostan ukinila, serviti pa so ga 20 let pozneje izpraznili.
V času med 1792 in 1810 je služil različnim namenom. V samostanskih traktih je nato med letoma 1810 in do konca druge svetovne vojne delovala splošna mestna bolnišnica. Po preselitvi bolnišnice je v njem gostovala še regijska porodnišnica, ki se je od tam preselila leta 1996. Zato je “prostor združevanja in povezovanja, je skupna rojstna hiša.”
Od porodnišnice do zbirališča in ponovne upanja
V času, ko je stavba merila približno 4.000 kvadratnih metrov, notranjost pa so krasili znameniti atriji in vrtovi, je postala zbirališče odvisnikov, po pripovedovanju domačinov pa so se v njej prirejali celo okultni satanistični obredi. Zaradi nevarnosti so bili kasneje zaprti vsi dostopi. V tem času je bilo v stavbi, ki meri približno 4.000 kvadratnih metrov površine, notranjost pa krasijo tudi znameniti atriji in vrtovi, zbirališče odvisnikov, v njej so se po pripovedovanju domačinov prirejali celo okultni satanistični obredi. Zaradi nevarnosti so bili kasneje zaprti vsi dostopi.
Kljub statusu kulturnega spomenika državnega pomena, je stavba že več kot 20 let prepuščena propadanju. Vendar pa se je pred nekaj leti ponovno pojavilo upanje za njeno revitalizacijo. Leta 2017 je Univerza na Primorskem zagnala sanacijo nekdanjega Servitskega samostana, ki je tudi stavba nekdanje porodnišnice in ima status spomenika državnega pomena. Gre za dolgoročni investicijski in znanstveno-raziskovalni projekt UP, ki sledi sodobnim načelom interdisciplinarnosti in vključevanja pri prenovi dediščine. Že ob začetku prenove so načrtovali obnovo v več fazah.
V tem času je koprska občina zagnala obnovo nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo po prenovi postalo novo kulturno središče mesta. Celotna naložba je ocenjena na nekaj več kot 6,5 milijona evrov.
Univerza na Primorskem in njeni načrti
V Servitskem samostanu naj bi mesto našli univerzitetni programi. Idej je bilo že več: od univerzitetne knjižnice, fakultete do upravnih prostorov mednarodnega centra Univerze na Primorskem. Nobeden od načrtov pa se do zdaj ni uresničil. Kompleks sameva, propada od leta 1996, ko se je od tam preselila regijska porodnišnica.
Univerza ima z njim velike načrte in na obzorju so boljši časi. Vdihniti mu želi novo življenje, ga celovito obnoviti in v njem urediti odprto in povezovalno vozlišče bistrih glav, znanja in ustvarjalnosti. Kompleks je obsežen in dotrajan, njegovo kulturno bogastvo narekuje spoštljiv in hkrati razvojno naravnan pristop k obnovi. Taka stvar ni nikoli poceni (strošek je ocenjen na 20 milijonov evrov), zato se univerza projekta loteva pragmatično in fazno ter s posameznimi posegi, korak za korakom utira pot končnemu cilju.
Obnovljeni prostori bodo služili predvsem Univerzi, vendar bo celotno pritličje odprto za splošno javnost. Tukaj bo tako nastal muzej, avditorij za različne dogodke, v zgornjem nadstropju bo rektorat Univerze s pisarnami, v pritličju bosta kavarna in čitalnica.
Arheološke raziskave in odkrivanje zgodovine
V sklopu aktualne prenove tečejo vzdrževalna dela za ureditev odvodnjavanja padavinske vode in zaščito nosilnih zidov pred vlago. Ker dela zahtevajo izkope in ker se ve, da je podtalje nasičeno z arheološkimi ostalinami, je del projekta tudi arheološka raziskava. Arheološka ekipa raziskuje in odstranjuje ostaline, ki bi bile sicer uničene z gradnjo.
Izplen izkopavanja je pričakovano pester in bo lepo dopolnil podatke arheoloških raziskav, ki so bile tukaj izvedene v letih 2011 in 2022. Najstarejše izkopanine so rimskodobne arhitekturne ostaline, ki pričajo o bogati rezidenčni arhitekturi. Ostala odkritja slikajo podatke o razvoju samostanskega kompleksa, ki izhajajo iz pisnih virov in stavbne analize. Ti sporočajo, da je tukaj med 12. in 14. stoletjem stala cerkvica sv. Martina, ki je pripadala benediktinskemu samostanu. Sredi 15. stoletja je cerkvico in bližnje objekte dobil v posest red servitov. Po razpustitvi samostana so prostori dobili novo funkcijo - splošno bolnišnico, nato pa porodnišnico.
V sklopu aktualne arheološke raziskave so na plan pokukali številni depoziti naštetih gradbenih faz. Zaradi intenzivne in neprekinjene večstoletne rabe prostora ostaline tvorijo gordijski vozel, v katerem se prepletajo srednjeveški ostanki, novoveški zidovi in moderni objekti. Naloga arheološke ekipe je, da razvozla vse uganke.
Spominska knjiga kot most med generacijami
V zavesti lokalnega prebivalstva širše istrsko-kraške regije se je ta stavba zapisala v trajen spomin več generacij kot porodnišnica, skupna rojstna hiša. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico. Nedavno je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili ali pa so tam rodili svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem.
Tako je Servitski samostan, nekdanja porodnišnica, kljub svojemu propadanju in neizpolnjenim obljubam, še vedno živ v spominih Koprčanov in širše regije. Z obnovo, ki je v teku, pa se odpira novo poglavje v njegovi bogati zgodovini, ki obljublja, da bo ponovno postal središče znanja, ustvarjalnosti in javnega življenja.
tags: #koprska #bivsa #porodnisnica