Že od rojstva dalje se naša koža nenehno spreminja. Dojenčki začnejo svoje življenje v plodovnici v materinem trebuhu, po rojstvu pa se mora njihova koža hitro prilagoditi novemu in bolj suhemu okolju. Ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo vedeti o dojenčkovi koži, je dejstvo, da se razlikuje od kože odraslih, in zato je treba ustrezno skrbeti zanjo. Ima drugačno vrednost pH, je tanjša, potrebuje več vlage in je nasploh nekoliko bolj ranljiva in dovzetna za vplive iz okolja, v katerem živimo, zato zlahka postane suha in hrapava. Mehkoba dojenčkove kože je lahko odvisna od tega, kdaj se je dojenček rodil. Nedonošenčki imajo ob rojstvu na površini kože veliko verniksa v primerjavi z dojenčki, rojenimi v 41. ali 42. tednu, saj se njihova koža hitreje izsuši. Koža novorojenčka je tako lahko močno nagnjena k težavam, med katere sodijo plenični izpuščaj in druge vrste kožnih okužb.
Medtem ko bo dojenček rastel, se boste najverjetneje srečevali z različnimi vrstami kožnih stanj. Večina je normalnih, nekatera pa so lahko zelo boleča ali moteča, in zato jim je treba nameniti nekaj več pozornosti. Poznavanje otrokove kože ter različnih vrst izpuščajev in kožnih stanj vam bo pomagalo bolje skrbeti za dojenčkovo kožo in ji zagotoviti čim boljše pogoje.
Naravne spremembe in prilagoditve novorojenčkove kože
V prvih dneh po rojstvu se dojenčkova koža lahko začne lupiti ali luščiti, intenziteta pa je odvisna od tega, kdaj je bil otrok rojen. To morda ni videti lepo, a vam ni treba skrbeti, saj gre za nekaj povsem običajnega, kajti otrok se mora po devetih mesecih življenja v tekočini privaditi na drugačno okolje. Tovrstno lupljenje kože se pogosto pojavi na dojenčkovih rokah, zapestjih, podplatih, stopalih in gležnjih. Minilo bo samo od sebe in običajno ne zahteva dodatne nege. Če suha koža v nekaj tednih ne izgine sama od sebe, je lahko koža vašega dojenčka občutljiva in potrebuje dodatno nego. Pazite, da bo koža navlažena in uporabljajte samo nežne izdelke, ki so posebej zasnovani za občutljivo kožo pri dojenčkih.
Čeprav smo omenili, da so lojnice pri dojenčkih manj aktivne, takoj po rojstvu temu v resnici ni tako. Zaradi vpliva prenesenih materinih hormonov v prvih tednih življenja namreč pospešeno izločajo loj, kar se na dojenčkovi koži (zlasti na predelu čela, nosu in brade) kaže v obliki drobnih rumenkastih mozoljčkov, za katere običajno pravimo, da so znak čiščenja novorojenčkove kože. Brez skrbi, stanje ni zaskrbljujoče, mozoljčki bodo izginili sami od sebe, dojenčkova koža pa bo zasijala v vsej svoji lepoti. Prav tako se zaradi prekomernega delovanja lojnic lahko na otrokovem lasišču med šestim in osmim tednom starosti oblikujejo luskaste, precej dobro pritrjene krastice, ki jih imenujemo temenca (temence). Tudi ta sprememba na koži ni nevarna in bo izginila sama od sebe, pri tem pa lahko pomagate tako, da lasišče dojenčka natrete z otroškim ali oljčnim oljem in ga med kopanjem izperete - lahko tudi šele naslednji dan. Pomaga tudi, če otroka češete z mehko otroško krtačo in tako masirate kožo na glavi.
Pogosti izzivi in stanja dojenčkove kože
Suha koža: Suha koža je najpogostejši pojav pri dojenčkih. Lahko je posledica še ne povsem razvitih lojnic, prav tako pa jo lahko izsušijo še pogostej kopeli in uporaba mil. Milo namreč odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža lahko posledično postane suha in luskasta. Prav tako na suhost kože lahko vpliva vreme oz. zunanji dejavniki, kot so visoke oz. nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti. Ostali vzroki so lahko še genetske bolezni, kot razni ekcemi oz. vnetja. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, se imenuje ihtioza, ki je dedno pogojena, zdravljenje pa vključuje lajšanje simptomov z vlažilnimi sredstvi in ustreznimi zdravili.
Atopijski dermatitis (ekcem): Kadar suhost kože spremlja močna srbečica, ima dojenček lahko atopijski dermatitis. Gre za kronično bolezen s srbečo in vneto kožo, ki se lahko pojavlja na različnih delih telesa (odvisno od starosti osebe). Prizadene približno 15-20 % otrok, najpogosteje pa se pojavi med 2 mesecem in 5 letom starosti. Prepoznamo ga po izrazito srbečih, vnetih kožnih žariščih z rdečimi pikicami, ki negativno vplivajo na spanje, počitek in zbranost otroka. Atopijski dermatitis lahko poteka v blagi, zmerni ali hudi obliki. Pri blažjih oblikah je prisotna rdečica, a ni prisotno luščenje kože, medtem ko je pri hudih oblikah prisoten živo rdeč eritem, lahko tudi izcedek ali luščenje kože. Do drugega leta starosti bolezen največkrat prizadene lica, zapestja in zunanje predele udov, vnetje kože pa je običajno zelo akutno, z intenzivno rdečino in rosenjem. Pri malčkih do drugega leta starosti se atopijski dermatitis največkrat pojavi na licih, zapestjih in zunanjih predelih udov. Ekcem je izraz, ki zajema več različnih kožnih stanj, za katera je značilna pordela, srbeča in vneta koža. Najpogostejša oblika, ki prizadene tudi otroke, je atopijski dermatitis, pri katerem gre za kronično stanje kože, za katerega zaenkrat ne poznamo učinkovitega zdravila. Na srečo veliko otrok to stanje enostavno preraste. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata. Pri starejših otrocih so ekcemi manj pogosti in v 50 % primerov ekcemi postopoma izginejo do petega leta. Toda medtem starši potrebujejo strokovne nasvete in nasvete, kako obvladati simptome in zmanjšati izbruhe. Ko se ekcem novorojenčka vname, da bi zmanjšali vnetje in srbenje, dermatologi in pediatri praviloma predpišejo topične kortikosteroidne kreme, ki jih je treba uporabljati enkrat na dan, najbolje ponoči. Odločite se za mlačne prhe ali kopeli, ki niso toplejše od 37 stopinj. Kreme nanesite v 10 minutah po otrokovem tuširanju ali kopeli. Nenazadnje, ne pozabite rezati in piliti nohtov, da jim preprečite, da bi si poškodovali kožo.
Baby eczema: Symptoms, triggers, and treatments
Plenični izpuščaj: Izjemno pogosta sprememba na dojenčkovi koži je tudi rdeča, vneto in dražeča koža v predelu plenic. Gre za plenični dermatitis oziroma plenični izpuščaj, ki je značilen na mestih, kjer plenička pokriva dojenčkovo kožo. Pojavi se lahko kadarkoli in brez posebnega razloga, saj je koža pri nekaterih otrocih že po naravi občutljivejša, običajno pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov: vlažnosti, trenja, dolgotrajne izpostavljenosti urinu in blatu ter občutljivosti dojenčkove kože. Milejše oblike vnetij se kažejo kot enostavna rdečina (eritem), kasneje pa lahko postane koža suha in luskasta. V resnejših oblikah se pojavijo izpuščaji (papule), mehurčki, erozije in hipertrofične papule. Vse te pojave spremlja tudi srbenje, ki se najpogosteje pojavlja v starosti od 4 do 12 mesecev. V določenih obdobjih življenja so dojenčki občutljivejši in dovzetnejši za plenični izpuščaj, denimo ob prehodu z dojenja na hranjenje s stekleničko, rasti prvih zobkov, uvajanju nemlečnih živil v prehrano, uživanju prvih obrokov kravjega mleka in po zdravljenju z antibiotiki. Plenični izpuščaj je podoben glivični okužbi, vendar nastane zaradi prevlažnega in pretoplega okolja v otroški plenici. Pojavi se, ko je občutljiva dojenčkova koža predolgo v stiku z urinom in blatom. Tak izpuščaj lahko resnično boli in najbolje je, ča ga skušamo preprečiti - ali pa vsaj zdraviti takoj, ko ga odkrijemo. Plenični izpuščaj lahko tudi posledica pomanjkanja higiene in preredkega menjavanja pleničk. Pri uporabi pleničk za enkratno uporabo velja v takem primeru staviti zlasti na takšne, ki imajo veliko moč vpijanja in visok delež bombaža. Na ta način občutljiva dojenčkova koža ostane suha in zaščitena. Za še dodatno zaščito lahko poskrbite z izbiro pleničk, ki so dermatološko testirane, narejene iz bombaža vrhunske kakovosti in ne vsebujejo dodanih dišav in losjonov. Pojavu pleničnega izpuščaja se lahko izognete tako, da pri vsakem previjanju kožo temeljito, a nežno očistite in pustite, da se do konca posuši. Seveda pa je ne glede na visoko vpojnost predpogoj za preprečevanje in ustrezno nego pleničnega izpuščaja redno menjavanje plenic. Pri vsakem previjanju je potrebno kožo temeljito, a nežno očistiti in pustiti, da se do konca posuši, uporabljati pa velja tudi dodatna negovalna sredstva (na primer praško pasto, ribje mazilo, mazila s cinkovim oksidom), ki kožo pomirjajo, intenzivnejše ščitijo in pospešujejo regeneracijo.
Glivična okužba (soor): V kožnih gubah lahko pride do različnih oblik glivičnih okužb. Glivične okužbe se lahko pojavijo v pazduhah, na vratu in v predelu plenic in so videti kot pordela koža, ki se lušči, ob robovih pa se pojavljajo majhni izpuščaji, v katerih je prisoten gnoj. Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Temenice (kraste na lasišču): Eno najbolj »nenavadnih« kožnih stanj, s katerimi se lahko srečate pri novorojenčku, so temenice. Takšno stanje ni nevarno, ča pa ga ne zdravimo, se lahko razširi na otrokove obrvi in obraz ter postane moteče, zato je ne glede na resnost temenic pametno poskrbeti, da bo stanje čim manjše. Pred spanjem na prizadet del otrokovega lasišča nanesite nežno otroško olje, kot je Bambo Nature Baby olje za nego. Zjutraj uporabite mehko otroško krtačo ali zobno ščetko in previdno krtačite dojenčkovo lasišče. POMEMBNO: Pazite, da s krtačenjem ne pretiravate. OPOZORILO: pred uporabo katerega koli otroškega olja, ki ga čez noč nanesete na lasišče vašega otroka za zdravljenje temenic, vedno najprej preizkusite olje na otrokovi koži za morebitne kožne reakcije.
Vročinski izpuščaj: Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se otrokova koža preveč segreje in se otrok poti. Za preprečevanje vročinskih izpuščajev poskrbite, da vaš dojenček ni pretoplo oblečen ter da njegova oblačila niso pretesna, in izogibajte se oblačilom, ki so težka in koži ne pustijo dihati. Raje izbirajte lahke in mehke tkanine na osnovi bombaža. Če je vašemu dojenčku pogosto toplo (mu postane toplo prej kot ostalim), poskrbite, da je soba, v kateri spi, nekoliko hladnejša. Tako bo dojenčku bolj udobno in tudi tveganje za nastanek vročinskega izpuščaja bo manjše. Najboljši način nege vročinskega izpuščaja je, da kožo nežno umijemo z blagimi izdelki in jo nato navlažimo z obogatenim losjonom, ki jo ščiti.
Akne pri dojenčku (Milia): Akne pri dojenčku niso iste kot tiste, ki napadejo najstnike. Določene raziskave jih povezujejo s kvasom in ne maščobo, kot so mislili nekoč. Mozolji na dojenčkovem nosu in licih se ponavadi očistijo v nekaj tednih, brez posebne nege in nanosa krem. Beli mehurčki (Milia) - Kar polovica dojenčkov dobi drobne bele mehurčke. Pojavijo se običajno na nosu in obrazu, povzročajo pa jih maščobne pore, ki jih maši koža, ki se lušči. Včasih jim pravijo kar akne dojenčka, čeprav so te povezane s kvasom. Kože ni potrebno posebej negovati, saj mehurčki izginejo sami, ko se odprejo pore. Milije so majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same.
Toksični eritem: Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
Štorkljin ugriz in žilnjak (hemangiom): Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo.
Zlatenica: Zlatenica pri novorojenčkih se pokaže v obliki rumene obarvanosti kože in očesne roženice. Njegovo telo razgrajuje del rdečih krvničk, ki jih po rojstvu ne potrebuje več, zato ne gre za bolezen v pravem pomenu besede. Bilirubin, žolčno barvilo, ki pri tem razgrajevanju nastaja skozi pljuča, prehaja v žolčevode in se izloča skozi črevesje. Ker so jetra še majhna, vsega barvila ne morejo predelati takoj, zato se del tega odlaga v podkožnem tkivu. Visoko vrednost bilirubina lahko zmanjšamo s fototerapijo oziroma obsevanjem z ultravijolično svetlobo. Posebna modra lučka v koži topen bilirubin naredi vodotopen, in ta se tako izloči z urinom in blatom. Rumenkasta obarvanost kože je lahko sicer tudi posledica drugačnih kožnih sprememb, ki zahtevajo pozornost pediatra ali so znak drugega sistemskega obolenja.
Celostna nega dojenčkove kože
Predstavljajte si, da bi tudi sami morali nositi plenico 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Morala bi biti zares dobra, kajne? Na trgu najdemo pleničke za enkratno uporabo vseh oblik velikosti, ki pa imajo tudi različne lastnosti in sestavo. Ko izbirate pleničko za novorojenčka, poskusite najti tako, ki je zračna in koži prijazna ter hitro vpija urin. Zračna plenička pomaga zmanjšati tveganje za nastanek neprijetnih izpuščajev, saj temperatura med otrokovo kožo in pleničko ni previsoka, koža pa ni tako krhka in izpostavljena urinu ter blatu. Drugi dejavniki, kot je redna menjava pleničk, lahko pomagajo zmanjšati pogostost izpuščajev.
Izdelki za nego kože: Izdelki za nego kože, ki jih uporabljate za dojenčka, vplivajo na njegovo kožo. Pri nakupu izdelkov za nego otroške kože izbirajte naravne in certificirane izdelke brez parfumov in barvil, ki so posebej zasnovani za občutljivo otroško kožo. La Roche-Posay, ki ga priporoča 25.000 dermatologov, je razvil kozmetične izdelke, posebej zasnovane za dojenčke nagnjene k atopičnemu ekcemu, da vzporedno z zdravljenjem, ki ga je predpisal zdravnik, skrbijo za kožo vašega otroka. LIPIKAR Baume AP+ je nežen balzam, ki pomaga pomiriti suhost kože, nagnjene k atopičnemu ekcemu. Preberite strokovne nasvete o negi občutljive kože pri dojenčkih in kliknite TUKAJ za strokovne nasvete o negi kože vašega dojenčka’, nagnjene k atopičnemu ekcemu.
Kopanje: Vašemu dojenčku mora biti ves čas udobno in toplo, oboje je namreč pogoj za prijetno počutje in sproščujoče doživetje tako za otroka kot tudi za vas. Otroka ni potrebno vsak dan kopati. To bi namreč kožo lahko izsušilo in razdražilo. Za novorojenčke in manjše otroke lahko negovalno olje, ki ga dodamo kopeli, predstavlja nežen način, kako koži nuditi vso potrebno vlago. Dodajte 2-3 kapljice otroškega olja v mlačno vodo in otroka kopajte 5-10 minut. S komolcem preverite, ali ima voda pravo temperaturo (približno 37 °C), prav tako pa poskrbite, da majhnemu otroku nudite potrebno oporo, bodisi ga držite v svoji roki ali uporabite sedež za kopanje. Vašemu dojenčku mora biti ves čas udobno in toplo, oboje je namreč pogoj za prijetno počutje in sproščujoče doživetje tako za otroka kot tudi za vas. Ko bo vaš otrok zrasel, se bo naučil uživati v kadi z različnimi igračami za kopanje. Namig: poiščite šampon, ki ne draži oči, kot je naš Gel za umivanje telesa in las Bambo Nature. Nežni gel za umivanje las »vse v enem« ne draži oči, kopanje pa bo tako postalo prava zabava. Za zaključek pa otroku privoščite še prijetno sproščujočo masažo z negovalnim losjonom za telo. Za zaključek pa otroku privoščite še prijetno sproščujočo masažo z negovalnim losjonom za telo.
Pranje perila: Vse stvari za dojenčka, posteljnino, oblačila in brisače perite z nežnim detergentom primernim za nežno dojenčkovo kožo. Izogibajte se agresivnim mehčalcem perila, namesti tega dodajte kis. Z uporabo nežnih in neagresivnih sredstev zmanjšate možnost nadražene kože.
Zaščita pred soncem: Sonce je super, pa vendar moramo biti pazljivi pri izpostavljanju dojenčka sončnim žarkom. Občutljivo in nežno kožo sonce zelo hitro poškoduje, zato jo moramo zaščititi (za to so odlične bambusove odejice). Kreme za sončenje za dojenčke lahko uporabimo pri katerikoli starosti. Prav tako ne pozabite na zaščito glave s klobučki in na voziček dodatno pritrdite senčnik za dodatno zaščito. Najboljša zaščita pa je, da dojenčka do 6 mesecev ne izpostavljate direktnim sončnim žarkom. Pri lažjih opeklinah na razdraženo kožo položite ledeno krpo za 10 - 15 minut, ponovite večkrat na dan. Z nežnim božanjem in masiranjem otroka sprostite, umilite jok. Pediatri in dermatologi močno priporočajo, da otroci, mlajši od treh let, ne smejo biti neposredno izpostavljeni soncu, saj je njihova koža bolj občutiljiva na UV-žarke. NB: Tudi če so dojenčki in otroci v senci in ne neposredno na soncu, je potrebna zaščita pred dolgimi UVA žarki saj ti škodljivi žarki še vedno lahko prodrejo v kožo vašega otroka. Za otroško nego proti soncu je ANTHELIOS Dermo-Pediatrics SPF 50+ Baby Lotion losjon za dojenčke nežen, dobro prenašan in učinkovit, ponuja zelo visoko zaščito pred UVA, UVB in dolgimi UVA žarki - tudi v primeru posredne izpostavljenosti. Če se otrokova koža razdraži, območje poškropite z LA ROCHE POSAY Thermal Spring Water. Zahvaljujoč naravnim blažilnim lastnostim takoj zmanjša draženje kože.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Večina otroških kožnih izpuščajev in težav ni resnih, nekatere pa so lahko znak okužbe in jih je potrebno pozorno spremljati. Če opazite na koži majhne rdeče-vijoličaste pike, če so rumene izbokline, napolnjene s tekočino ali, če ima dojenček vročino in je zaspan ter upočasnjen, takoj obiščite svojega pediatra. V primeru hujše oblike atopičnega dermatitisa, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
Svetovanje in rešitve za specifične težave
Na forumih in v pogovorih med starši pogosto naletimo na vprašanja glede specifičnih kožnih težav dojenčkov. Eden od pogostih pomislekov je, ali je atopični dermatitis lahko prisoten samo na obrazu. Odgovor je pritrdilen, saj se lahko pojavi na različnih delih telesa, odvisno od starosti in individualnih dejavnikov. V primeru, da otrok kaže znake srbenja, ki se lahko kažejo kot kriljenje z rokicami po obrazu, je to lahko znak atopijskega dermatitisa.
Glede prehrane doječe matere in vpliva na otrokovo kožo, so pogosti krivci kravje mleko ali jajca v materini prehrani. Svetuje se popolna opustitev teh živil iz prehrane matere, če se stanje kože ne izboljša, pa še opustitev jajc in jajčnih izdelkov. Tudi če so bili testi na alergijo na kravje mleko in jajca sprva negativni, je možno, da so bili lažno negativni, zlasti pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev, ali pa alergija ni posredovana preko IgE, kar dokazujemo s krvnimi testi. V takih primerih je ponovno testiranje lahko smiselno.
V primeru kožnih izpuščajev, ki se stopnjujejo po uvedbi določenih živil, je ključnega pomena slediti navodilom zdravnika in se izogibati potencialnim alergenom. Razdražljivost, nemir in jok so lahko znaki alergije, ki jih je treba jemati resno.
Če se na lasišču pojavijo rumeni izcedki ali skorjice, ki jih je mogoče odluščiti, to lahko kaže na seborejo ali diseborejo, motnjo maščenja kože. V takih primerih je priporočljivo, da se rumene skorjice ne lušči mehansko, temveč se posvetuje z zdravnikom.
Zaključek
Nega dojenčkove kože zahteva pozornost, nežnost in razumevanje njenih specifičnosti. Zavedanje o naravnih procesih, prepoznavanje pogostih težav ter pravilna in skrbna nega so ključni za ohranjanje zdrave in sijoče kože vašega malčka. V primeru dvomov ali resnejših težav se vedno posvetujte s pediatrom ali dermatologom, ki vam bo nudil strokovno pomoč in nasvete.