Dojenje je eden najlepših in najbolj naravnih procesov, ki jih lahko doživi mati s svojim otrokom. Vendar pa se kljub svoji naravnosti, zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin, za marsikatero mamico že kmalu po porodu sprevrže v čustveno in fizično stisko. Pravočasna pomoč in razumevanje ključnih principov lahko rešijo marsikatero težavo in zagotovijo uspešno vzpostavitev ter ohranjanje laktacije. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja, ali pa za vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček iz kakršnega koli razloga ne more dojiti neposredno. Pomembno je vedeti, kaj je priporočljivo storiti, čemur se je pametno izogniti in kako razumeti naravne procese, ki spremljajo dojenje.
Ključni prvi trenutki: Koža na kožo in zgodnje pristavljanje
Pogosto se pojavlja napačno prepričanje, da bi bilo treba novorojenčka po porodu pustiti v posteljici, da si odpočije. To prepričanje ne drži. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Ta tesen fizični stik, znan kot koža na kožo, ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Tako bosta oba, tako dojenček kot mamica, bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Zgodnje pristavljanje, idealno v prvi uri po porodu, je ključno za vzpostavitev laktacije. Novorojenček ima namreč močan sesalni refleks takoj po rojstvu, kar spodbudi izločanje hormonov prolaktina in oksitocina pri materi, ki sta odgovorna za tvorbo in izločanje mleka.
Razumevanje kolostruma in navala mleka
Ni res, da vsaka mama nima dovolj prvega mleka. Vsaka mama ima prvo mleko, ki se imenuje mlezivo ali kolostrum. Ta dragocena tekočina se tvori po kapljicah, v količini od 30 do 100 ml v 24 urah. Kolostrum je izjemno bogat s hranili, beljakovinami in protitelesi, ki ščitijo novorojenčka pred okužbami in mu zagotavljajo vso potrebno energijo v prvih dneh. Količina mleka se znatno poveča med 2. in 6. dnem po porodu, ko pride do navala mleka. V tem času prsi postanejo bolj polne, trde in občutljive. Novorojenček naj bo v tem obdobju čim bolj tik ob mamici, da se lahko čim večkrat doji, saj je njegov želodček še zelo majhen in potrebuje pogosto hranjenje.
Pogostost dojenja in pomisleki glede količine mleka
Izkušnje iz prakse kažejo, da pogosto nastopi panika že po 24 urah, kar vodi v nepotrebno tehtanje, tehtanje podojev, uporabo stekleničk in nastavkov. Ravno prepričanje o "rezervi" mleka in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja. Nasprotno, prepogosto dojenje je ključnega pomena.
Napačen je nasvet, da lahko dojenčka pustimo spati, ko je čas za dojenje. Zelo pomembno je, da mamica leži in doji, tako da ima otročka pri sebi. Če mati ponoči vstaja, se lahko raven prolaktina, hormona, ki je odgovoren za tvorjenje materinega mleka, zniža. Zato naj ima mamica dojenčka čim bolj tik ob sebi, da se lahko doji po potrebi, tudi ponoči.
Dojenje naj ima vedno prednost pred drugimi opravili. Če dojenčka nimate tik ob sebi, bodite pozorni na subtilne znake, da bi se rad dojil - trepetanje vek, iskanje, nežno oglašanje, odpiranje ust ipd. Za previjanje bo dovolj časa med podoji ali po dojenju. Dojenčka najprej previjte le, če ga sicer težko zbudite za hranjenje.
Želite dojiti? Potem takoj pozabite nasvet, da mora novorojenček aktivno sesati 15 minut. Noben novorojenček ne sesa neprekinjeno tako dolgo. Malce sesa, si oddahne, spet sesa. Dojenčkom je všeč, da mleko teče, zato med podojem mirno večkrat zamenjajte stran - brez skrbi, dojenček bo dobil tudi bolj kalorično, mastno "zadnje mleko".
Pomembno je razumeti, da prsi niso posodice, kamor bi se mleko nakapljalo in bi bilo potem treba čakati. Prsi niso nikoli (do konca) prazne; mleko je vedno na voljo. Z dojenjem nič ne čakamo. Dojenčka imamo tik ob sebi, da ima dojko pred nosom in se bo lahko dojil, kadar bo želel. Če vmes polije ali pobruha še malo plodovnice, ni nič hudega.
Sesalci smo rojeni za sesanje in človeški mladiček najbolj potrebuje tesen fizični stik s svojo mamico, da se počuti varnega. Materino mleko je izredno hitro prebavljivo, zato da je dojenček deležen pogostega dojenja, pri čemer dobi vse, kar potrebuje. Dojenje dojenčka in mamico umirja in povezuje. Čim večkrat se otrok doji, več mleka dobi in bolj je materino telo stimulirano za tvorjenje mleka.
Bradavice in morebitne težave
Bradavice so, takšne kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno, prav tako ne lanolin ali druga mazila ali nastavki. Če bradavice niso vdrte (pa še te se z dojenjem v mnogih primerih izbočijo), so povsem normalne. Pri nas smo priča pravi epidemiji nastavkov, saj skorajda ni matere, ki ne bi že v porodnišnico odnesla s seboj nastavkov ali jim je bila uporaba svetovana v prvih dneh po porodu. Dojenje je v prvih dneh lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne sme boleti. Če dojenje boli, je nujno poiskati strokovno pomoč.
Kaj pa, če se dojenček ne more dojiti ali ne sesa učinkovito?
Če le zmore, naj si mamica čim prej, idealno v prvi uri ali urah po porodu, začne ročno iztiskati mleko. Sploh za nedonošenega ali bolnega dojenčka je pomembno, da bi čim prej dobil kolostrum, prvo mlezivo, ali pa vsaj darovano materino mleko. Ko pride do navala mleka, naj mati prične s črpanjem mleka ali pa, če ji je lažje, še vedno nadaljuje z ročnim iztiskanjem mleka. Če se novorojenček ne pristavlja ali se sicer pristavi, vendar ne sesa učinkovito, veljajo ista priporočila kot zgoraj. Čim prej je treba poiskati vzrok težav in poiskati pomoč svetovalke za dojenje.
Če niste prepričani, ali dojenček dobiva dovolj mleka ali odvaja dovolj, ali po dojenju ni zadovoljen in se ne pomiri, je dobro poiskati strokovno pomoč.
Kravje mleko in prehranske navade
Večina ljudi bi na vprašanje "Ali je krava sesalec?" brez oklevanja odgovorila z "Da". Vendar pa je pri vprašanju "Ali mora krava povreči telička, da lahko daje mleko?" izid aktualnih anket manj jasen. Dejstvo je, da krava daje mleko le takrat, ko dobi telička. Pravzaprav je logično, saj je krava sesalec, tako kot tudi človek. Dandanes daje krava mlekarica v Nemčiji povprečno 18,16 litrov mleka na dan, medtem ko je prej dnevna količina mleka znašala okrog 8 litrov, kar je približno količina, ki jo teliček dnevno potrebuje. Zgodovinski podatki kažejo na drastično povečanje proizvodnje mleka pri kravah, kar je posledica intenzivnega izkoriščanja. Leta 1951 je krava dala povprečno 2.600 litrov mleka na leto, leta 1980 že 4.548 litrov, leta 1998 pa 5.750 litrov. Danes pa krava mlekarica daje povprečno 7.000 litrov mleka na leto.
Te preobremenjene živali s popolnoma nenaravno količino proizvedenega mleka so še posebej občutljive za bolezni. Krave mlekarice umetno osemenijo enkrat na leto. Ker je njihovo mleko namenjeno človeku, ločijo teličke od mater kmalu po rojstvu. Ženske teličke večinoma vzredijo za krave mlekarice, moške teličke pa 6 mesecev redijo, dokler v starosti, ko so še otroci, ne končajo v klavnici. Tudi njihove matere, ki jih nikoli niso spoznale, ne dočakajo veliko let. Prej je bilo popolnoma normalno, da je bila krava stara 15 let, danes pa so krave v povprečju stare le štiri do pet let. Ker krava lahko dobi telička šele po dveh letih vzreje, dajejo krave mleko povprečno le malo več kot dve leti.
Vsem sesalcem je skupno, da po prenehanju dojenja njihovega vrstno specifičnega materinega mleka ne uporabljajo več za prehrano in ga tudi ne morejo več presnavljati. Na srečo ljudje ne potrebujemo mleka za zdravo in okusno prehrano, saj je mleko po naravi namenjeno živalskim mladičem. Kravje mleko je za človeka pogosto povezano z boleznimi, ki nastajajo zaradi napačne prehrane, kot so rakasta obolenja, debelost in akne. Vsem, ki jih zgoraj omenjena dejstva spodbujajo k razmisleku, se priporoča, da poskusijo alternative za kravje mleko.
Uvajanje dopolnilne hrane
Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu starosti dojenčka pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem in da se hrana naj ne uvaja po 26. tednu starosti. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane, razen vitaminov. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra (npr. hipogalaktija matere) potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje.
Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih.
Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Potrebe dojenčkov po tekočini po dopolnjenem 6. mesecu starosti se povečujejo. Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča.
Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje, v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti lahko ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, krompir, korenje, brokoli, cvetačo). Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov.
Dojenčkova prva hrana: Kako dojenčka seznaniti s trdno hrano | Vodnik za starše | Starši
Relaktacija in stimulacija zalog materinega mleka
Če mati iz kateregakoli vzroka dojenčka ne doji več polno ali popolnoma preneha z dojenjem, je še vedno mogoče vzpostaviti t.i. relaktacijo in dojenčka vsaj delno, če ne že polno, dojiti. Iz literature in prakse so znani primeri mnogih mater, ki so otroka posvojile in so bile z vnaprej pripravljeno in načrtovano laktacijo (kljub temu, da niso nikoli rodile) sposobne otroka tudi (vsaj delno) dojiti.
Povprečno se dojenček doji dvajset do trideset minut, vsake dve do tri ure v dnevu. Večina otrok preko noči kmalu podaljša interval med podoji tudi na štiri do pet ur. Pomembno je pravilo: večkrat se dojenček doji - več mleka bo mati proizvedla. Idealno bi bilo torej, da mati, ki želi vzpostaviti relaktacijo, dojenčka pristavi k dojkam vsaj vsaki dve do tri ure in ga doji vsaj tako dolgo (dvajset do trideset minut), seveda če je dojenček voljan. Tudi dojenje samo za ugodje in uteho dojenčka ima pri tem veliko vlogo, saj se z vsako kapljico mleka, ki jo dojenček popije, veča zaloga mleka v materinih dojkah. Mati, ki želi vzpostaviti relaktacijo, naj ima tako dojenčka čimveč ob sebi - podnevi in ponoči in naj mu vedno najprej ponudi svoje prsi, šele nato stekleničko. Mati naj veliko počiva, se pravilno in dobro prehranjuje in naj popije dovolj tekočin.
Če otrok ni voljan za tako pogoste in dolge podoje, mora mati stimulirati proizvodnjo mleka s črpanjem. Črpanje mleka s črpalko ali z rokami je naučena vrlina in žal mnogo mater prekmalu obupa, ker z črpanjem na začetku iztisnejo le manjše količine mleka. Za spodbujanje količine mleka in lažji iztis mleka se v nekaterih primerih predpisujejo zdravila, vendar sama zdravila brez kombinacije povečanja števila in trajanja podojev ali z iztiskanjem mleka niso učinkovita, ampak samo začasno dvignejo oz. olajšajo iztis mleka. Nekaterim materam pomagajo tudi razni pripravki in čaji na osnovi zeliščnih zdravil.
Koliko mleka mati proizvede, je odvisno od večih faktorjev:
- Dojenčka: njegova pripravljenost za dojenje in zmožnost sesanja, kar je odvisno od starosti otroka, prilagodljivosti in potrebe po sesanju, temperamenta in prejšnjih izkušenj z hranjenjem.
- Frekvenca in efektivnost stimulacije dojk: efektivnost otrokovega sesanja ali materine metode iztiskanja mleka. Večja kot je stimulacija dojk, večja kot je frekvenca podojev/iztiskanja - več mleka se proizvede.
- Materin odziv na stimulacijo dojk: matere se psihično lahko zelo različno odzovejo na povečano stimulacijo dojk.
- Dolžina dojenja ali iztiskanja mleka.
Enačba je enostavna: VEČKRAT IN POGOSTEJE SE OTROK DOJI - VEČ MLEKA MATI PROIZVEDE! Pri tem je pomembno za mater tudi to, da ne misli vedno samo na količino mleka, ki jo lahko proizvaja, ampak se poskusi osredotočiti na to, da se ob dojenju/iztiskanju čim bolj sprosti, da postane dojenje ali iztiskanje mleka srečen in sproščen čas. Pri tem mnogo slovenskih mamic napačno misli (z žal tudi napačno razlago pediatrov ali patronaže), da so dojke nekakšen rezervoar za mleko in je potrebno med podoji počakati najmanj dve do tri ure, da se dojke ponovno napolnijo z mlekom. To pa absolutno ne drži. Občutek polnih in trdih, napolnjenih dojk ter s tem včasih povezano izcejanje mleka traja namreč samo tako dolgo, dokler se ponudba-povpraševanje ne vzpostavi.
Pri približno 6 tednih do treh mesecih po porodu mnoge mamice opazijo, da dojke postanejo mehke in da se mleko ne izceja. Ravno nekje v tem obdobju imajo otroci tudi t.i. poskoke v rasti (ko nenadoma, skoraj čez noč zelo zrastejo) in se v tem obdobju želijo pogosteje in dalj dojiti. Mamice zmotno menijo, da jim mleka zmanjkuje, da mleko usiha in začnejo otrokom dodajati stekleničko. Z vsako stekleničko, ki jo otrok popije, je žal tudi manj mleka v dojkah in to je pot lahko samo še navzdol. Mehke dojke v tem obdobju so prav nasprotno znak, da je ponudba-povpraševanje dobro vzpostavljeno, da sta mamica in otrok dobro uigran par. Mleko se seveda še vedno lahko nabere v mlečnih vodih in grozdih dojk, kadar na primer otrok prespi obrok ali je med podoji večji časovni interval, kot navadno, in takrat čutimo naval mleka v dojkah, dojke so trde, lahko že kar boleče, nekaterim se še vedno izceja tudi mleko.
Kadar imata mamica in otrok težave pri dojenju, naj mamica poskusi:
- Otroku ponuditi dojke namesto dude.
- Med dojenji izbrati čas za podoj, ko otrok ni prehudo lačen ali preveč zaspan.
- Najti prijeten, topel, miren in varen kotiček, stran od motenj in hrupa okolice.
- Otroka veliko crkljati, mu nuditi veliko kontakta kožo na kožo.
- Poskusiti z dojenjem, ko otrok spi.
- Dojiti v kadi, napolnjeni s toplo vodo, kjer sta oba sproščena v toplem okolju.
- Mati naj poskrbi, da je čas dojenja poseben čas bližine in pozornosti, namenjene izključno otroku.
- Mati naj otroku vedno najprej ponudi dojke, šele nato stekleničko. Ko postane dremav in blizu sitosti, naj mu spet ponudi dojke.
Mnogo otrok potrebuje sesanje za ugodje. Nekateri otroci lahko zadostijo tej potrebi samo z sesanjem po steklenički, zato je dobro, da jim namesto stekleničke ponudimo iztisnjeno ali adaptirano mleko z žličko, kapalko, skodelico. Če mati uporablja stekleničko, je dobro, da vseeno stisne otroka k sebi na golo kožo, kot da se doji pri prsih, da se otrok navadi temu položaju. Po nekaj požirkih mleka iz stekleničke naj mati poskusi otroku ponuditi svoje dojke.
Čas in prostor za poskušanje ponovnega dojenja:
- Ko dojenček ni preveč lačen ali zaspan.
- Ko je dojenček spi in je spočit.
- Med hojo, z lahnim zibanjem.
- V kadi, napolnjeni s toplo vodo.
- V tihi, mračni sobi, brez zunanjega hrupa.
- Med zibanjem v gugalnem stolu.
- Z prijetno in ne preglasno glasbo v ozadju.
Povečanje dotikanja:
- Ponudite otroku veliko kontakta koža na kožo.
- Posvetite več časa za cartanje in zibanje otroka.
- Uporabljajte sling ali kakšen drug nosilec za otroka, tako da je z vami v nenehnem bližnjem kontaktu.
- Plešite skupaj nežno in počasi.
- Kopajte se skupaj.
- Spite skupaj.
Na prsih:
- Prepričajte se, da je otrok pristavljen pravilno. Boleče bradavice so znak nepravilnega pristavljanja.
- Iztisnite malo mleka na prsno bradavico in areolo, da spodbudite dojenčka k pristavitvi.
- Pogovarjajte se z otrokom med dojenjem. Dojenček morda ne bo razumel besed, ki mu jih govorite, toda čutil in slišal bo ton vašega glasu, ki ga bo pomiril. Če se dobro doji, mu čestitajte in mu povejte, kako veseli ste, da vama gre dobro.
- Naj vam bo dojenje kar najbolj prijetno opravilo, tako da bo dojenček asociiral dojenje s prijetnimi občutki. Če dojenček začne sitnariti, ga poskusite prej pomiriti, preden mu spet ponudite prsi. Če še vedno odklanja prsi, mu dajte nekaj svojega iztisnjenega ali adaptiranega mleka po žlički ali s kapalko in poskusite s podojem malce kasneje.
- Bodite potrpežljivi. Za dojenčka in za mater je sprememba v prehranjevanju lahko zelo stresna.
Naravno hranjenje in razvoj otroka
Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v začetku njegovega življenja in vašemu malčku predstavlja najboljšo popotnico v življenje. Materino mleko je za otroka najboljša možna hrana, saj vsebuje vse pomembne prehranske sestavine in ga tako oskrbi s pomembnimi prehrambenimi in imunskimi faktorji, obenem pa mu daje občutek varnosti in prijetnega občutka. V prvih šestih mesecih otrokovega življenja naj bi bil izključno dojen in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani vsaj do otrokovega prvega leta ter po želji matere ali otroka še dlje.
Otroka lahko hranite na tri načine: naravno - s svojim mlekom; kombinirano - s svojim mlekom in z dodatki prilagojenega mleka; s prilagojenim mlekom. O tem, ali boste otroka dojili ali ga hranili s prilagojenim mlekom, odločate sami. Najboljše je dojenje, ki ni samo prehranjevanje, temveč tudi odnos in komunikacija.
Prednosti dojenja za vašega otroka so številne: materino mleko vsebuje vse pomembne sestavine za zdrav razvoj in normalno rast v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Vsebuje protitelesa, ki se prenašajo z matere na otroka in ga varujejo pred raznimi okužbami. Mlezivo oziroma kolostrum je mleko, ki ga prsne žleze izločijo v prvih dveh do štirih dneh in je bogato s proteini in protitelesi ter je lahko prebavljivo. Mleziva ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom. Materino mleko je lažje prebavljivo kot prilagojeno mleko, zmanjšuje težave z zaprtjem, želodčne motnje in drisko. Dojeni otroci lažje premagujejo prehlade in okužbe ušes. Druge dokazane prednosti vključujejo hitrejši razvoj možganov, manjšo možnost podedovanih alergij, zaščito pred razvojem sladkorne bolezni, dojeni otroci imajo nižji krvni pritisk, nižji holesterol v krvi in manjšo možnost podvrženosti debelosti. Dojeni otroci imajo boljše možnosti za skladen razvoj in pravilno razporeditev zobovja.
Prednosti dojenja za mamico: dojenje ne pomeni le hranjenje otroka, ampak tudi vzpostavljanje stalne povezave med materjo in otrokom. Obema daje možnost, da se spoznata in tako občutita zadovoljstvo, ljubezen in mir. Telesni dotik med materjo in otrokom je izjemno pomemben za bodoči osebnostni razvoj otroka. Dojenje krči maternico in jo vrača v prvotno stanje ter podaljša obdobje neplodnosti. Menstruacija se povrne kasneje kot tistim ženskam, ki ne dojijo. S tem je izguba krvi manjša in posledično manj možnosti za razvoj slabokrvnosti. Po nekaterih ugotovitvah izključno dojenje (brez dodajanja tekočin) šest mesecev je enako učinkovito sredstvo za preprečevanje nosečnosti kakor kondom (98% zanesljivost). Ženske, ki dojijo, po porodu hitreje shujšajo, saj se vsa maščoba, ki se je nabrala med nosečnostjo, porabi za energijo, ki pomaga proizvajati mleko. Ženske, ki dojijo, si po porodu hitreje opomorejo, manj pogosto se pojavljajo poporodne depresije, imajo manjšo možnost, da zbolijo za rakom na dojkah in jajčnikih ter kasneje za osteoporozo.
Materino mleko je sveže, sterilno, vedno prave temperature in tudi brezplačno. Nikoli ga ni potrebno pripravljati, kar vam prihrani veliko časa. Vedno in kamorkoli greste, ga imate vedno s seboj. Tudi ponoči je otroka lažje dojiti kot pa mu pripravljati prilagojeno mleko.
Priprave na dojenje in prvi podoj
Na čas dojenja se naj bodoča mamica pripravi skupaj z bodočim očetom že v času nosečnosti. Odločitev za dojenje naj sprejmeta oba in se pogovorita o morebitnih vprašanjih in zadregah. Dojenje ne sme biti ovira pri spolnem odnosu.
Prvi podoj je najpomembnejši. Najboljši čas za dojenje je takoj po rojstvu otroka. Novorojenčki imajo sesalni refleks prirojen in večina je pripravljena in si želi prvega dojenja v prvi uri življenja. Pri tem vam bodo v veliko pomoč medicinske sestre in babice. Takojšnje prvo dojenje je pomembno tudi zato, ker otrok z draženjem bradavice povzroči pri materi povpraševanje po hrani. To ima za posledico izločanje hormona prolaktina in oksitocina, ki sta odgovorna za tvorbo materinega mleka. Hormon oksitocin povzroči krčenje drobnih mišic v dojki in potiska materino mleko proti izvodilom - govorimo o oksitocinskem refleksu. Mamica ob tem čuti v dojkah ščemeč občutek in mleko samo izteka iz dojke. Otrok prične takrat hitro požirati, kar slišimo. Nič nenavadnega ni, če ob tem prične iztekati mleko tudi iz druge dojke. Omenjeni refleks sproži tudi otrokov jok ali močne misli na otroka.
Namestitev in pristavljanje otroka k dojki
Pravilna namestitev in pristavljanje otroka k dojki sta bistvenega pomena za udobno in uspešno dojenje. Ne pozabite, da boste najverjetneje morali vsakokrat dojiti približno 30 minut, zato je toliko bolj pomembno, da se udobno namestite in poskušate biti čim bolj sproščeni. Pomoč svetovalke za dojenje, babice ali drugega zdravstvenega osebja vam bo v veliko pomoč pri obvladovanju tehnike dojenja in utrjevanja vaše samozavesti.
Pravilna tehnika pristavljanja k dojki zagotavlja, da dojenje ne postane boleče in da je vaš otrok dobro nahranjen. Poskrbite, da bo otrok obrnjen proti vam in da se bo z noskom dotikal bradavice. S prosto roko si podprite dojko in se z bradavico dotaknite otrokovih ust, dokler jih ne odpre tako široko kot bi zazehal. Otroka nikoli ne pristavite k dojki, če so njegova usta le delno odprta, saj to lahko povzroči boleče bradavice, nezadostno izpraznjene dojke in da otrokov sesalni refleks ni pravilno stimuliran ter med dojenjem ne prejme dovolj hranilnih snovi.
Ko otrok široko odpre usta (kot bi zazehal), ga hitro pritisnite k dojki. Ne pozabite, da otroka ne hranite z bradavico, ampak ga dojite. Otrokova usta morajo pokriti bradavico in večji del kolobarja. Če otrok ni pravilno zagrabil bradavice in kolobarja, nežno položite prst v kotiček otrokovih ust, da prekinete sesanje in poskusite znova. Če je otrok pravilno nameščen na dojko, njegovo dihanje ne bo ovirano. Če na silo pritisnete na dojko z namenom, da bi otroku olajšali dihanje, lahko povzročite zamašitev mlečnih vodov in nepravilno namestitev. Če otrok pravilno sesa, boste to zaznali po počasnem premikanju otrokovih senc in ušes.
Pomembno: ne obupajte prehitro, kajti pristavljanje k dojki zahteva vajo tako za vas kot za vašega otroka. Če čutite, da težko dosežete pravilen položaj in pristavitev otroka k dojki, prosite za pomoč babico, pediatra ali svetovalka za dojenje. Vztrajnost se splača!
Kako in kje podojiti otroka za prijetno izkušnjo
Pripravite se na dojenje. Preden pričnete dojiti, si pripravite vse, kar potrebujete pri dojenju: bombažno krpico za dojenčka pri podiranju kupčka, tople obkladke, ki pomagajo pri refleksu izločanja mleka, nekaj hrane in predvsem pijače ter blazine za oporo hrbta in rok (priporočamo blazino za dojenje). Utišajte ali izklopite telefon in si ga prinesite bližje, da ne bo nepotrebnih prekinitev med dojenjem.
Poprosite koga za pomoč. Prve tedne po porodu, dokler dojenje ne postane ustaljena praksa, poskušajte preložiti nekaj vsakodnevnih opravil, kot so gospodinjska dela in nakupovanje, na vašega partnerja, mamo ali prijatelje.
Namestite se čim bolj udobno. Izberite svoje najljubše mesto (stol, kavč, posteljo ali kaj drugega), kjer se boste počutili kar najbolj udobno. Za učinkovito sprostitev zatemnite luči in predvajajte nežno, pomirjujočo glasbo.
Skrbite za zdravo prehrano. Med dojenjem so mamice zelo žejne, zato je izrednega pomena, da pijejo veliko tekočine. Najboljša tekočina je voda, prav tako tudi juha, sadni in zelenjavni sokovi. Odpovejte se kajenju in drogam ter poskušajte omejiti pitje kave ali alkohola na minimum.
Uživajte v teh trenutkih. To je najlepši čas, ki obema daje možnost, da se spoznata in uživata drug ob drugem. Pogovarjajte se s svojim malčkom, zapojte mu pesem, pobožajte ga, saj to je čudovit način, da mu pokažete, koliko vam pomeni in kako radi ga imate.
Dolžina in pogostost hranjenja
Hranjenje vašega malčka se občasno spreminja - naj vas pri tem vodi kar vaš otrok. Večina dojenih otrok z jokom opozarja, da je čas za hranjenje. Lačen otrok tudi išče in sesa, ko ga položite k dojki. V prvih tednih boste otroka dojili pogosteje, celo vsake 2 do 3 ure podnevi in ponoči, nekatere pa celo vsako uro (to je povsem normalno!). Na samem začetku dojenja lahko podoji trajajo od 30 do 40 minut. Kasneje, ko postaneta oba že dobro uigran tim, pa traja od 10 do 20 minut. Če hranjenje redno traja dlje kot 40 minut, bo vmes malček kar nekajkrat zadremal. Malček, ki ne sesa živahno, mogoče ne bo dobil dovolj mleka. Lahko ga vsakič, ko poskuša zadremati, predramite z nežnimi dotiki, lahko spremenite položaj ali pa ga pristavite k drugi dojki. Običajno po nekaj dojenjih z uporabo te tehnike malček sesa veliko živahneje.
Dojke med nosečnostjo in nastajanje materinega mleka
Med nosečnostjo postanejo dojke večje in težje. Kolobar okrog prsne bradavice postane temnejši in večji. Hormoni, ki se sproščajo med nosečnostjo, spodbujajo razvoj mlečnih vodov in mlečnih žlez. Velikost dojk ne igra vloge pri uspešnosti dojenja. Število mlečnih žlez, kjer se tvori mleko, je v vsaki dojki skoraj enako, razlika je le v količini maščevja. Dojke med nosečnostjo dozorijo, vendar posebnih priprav za dojenje ne potrebujejo. Dovolj je osnovna nega in nošenje primerno velikega bombažnega nedrca. Tudi posebna priprava prsnih bradavic ni potrebna. Večina žensk ima primerne bradavice za dojenje, le majhen odstotek jih ima bolj ploščate ali ugreznjene in bi lahko motile dojenje, ker jih otrok težje zagrabi. Vendar se pri večini nosečnic proti koncu nosečnosti bradavice same obrnejo navzven.
Materino mleko nastaja v mlečnih žlezah in se steka po mlečnih vodih do izvodil, ki so na koncu bradavice. Nastajanje materinega mleka je povezano s sproščanjem dveh hormonov: prolaktina in oksitocina. Oba hormona se sproščata v možganih, samo sproščanje hormonov pa povzroči draženje bradavic, ki ga povzroči otrok s sesanjem. Pri pogostem dojenju se torej poveča količina hormonov, kar posledično pomeni večja količina mleka in obratno. Tako je ponudba mleka ravno pravšnja: pri večjem povpraševanju po mleku je ponudba mleka večja.
Poznamo tudi dejavnike, ki zmanjšajo izločanje obeh hormonov: kajenje, alkohol, strah, zaskrbljenost, preveč dela, premalo spanja, nekatera zdravila, nekatera zelišča (npr. žajbelj).
Sestava materinega mleka in naval mleka
Prvo mleko, ki nastaja že tekom nosečnosti, se imenuje mlezivo (kolostrum). Ta v začetku zadostuje vsem otrokovim potrebam po hrani, čeprav ga je le za nekaj žličk. Je rumenkaste barve in vsebuje beljakovine in številna protitelesa, ki ščitijo otroka pred boleznimi. Šele v naslednjih 2 do 3 dneh se količina materinega mleka poveča in normalno je, da takrat postanejo dojke napete, težje in večje. To mleko se nekje do 14. dne imenuje prehodno mleko in je že bolj bele barve. Po 14. dnevu nastaja zrelo mleko. Podoj zrelega mleka delimo v tri faze: prednji del podoja, ki vsebuje veliko vode in otroka odžeja; prednji del, ki je bogat z beljakovinami; zadnji del, ki otroka nasiti, saj vsebuje veliko maščob. Vodeno mleko torej ne obstaja. Po videzu bolj vodeno mleko je le prednje mleko, ki je del obroka dojenega otroka.
Pri nekaterih materah lahko med 2. in 4. dnem po porodu pride do navala mleka. Količina mleka se lahko tako poveča, da postanejo dojke težke, polne, napete in boleče. Ker večina otrok iz tako napetih dojk v začetku ni zmožna popiti obroka, si morajo matere toliko mleka izbrizgati, da pritisk v dojki popusti. Otrok bo zmehčano dojko lažje zagrabil in sesal ter je ne bo poškodoval.
Kaj ovira dojenje?
Zdrav dojen otrok ob izključnem dojenju ne potrebuje čaja, vode ali mlečnih nadomestkov. Te snovi otroka zasitijo in mu zmanjšajo potrebo po sesanju, kar posledično pomeni manjšo tvorbo materinega mleka. Matere, ki pričnejo dodajati stekleničke, se znajdejo v začaranem krogu z vedno manj in manj svojega mleka in z vedno več dodanimi stekleničkami. To pelje v prekinitev dojenja. Dude in cuclji v prvih tednih zmedejo otroka, saj mora pri dojenju uporabljati mišice, jezik in čeljusti drugače kot pri sesanju dude ali cucljev. Vsiljeno napačno sesanje vodi v sesalno zmedo, ki največkrat povzroči poškodbe bradavic in zavračanje dojenja.
Ali je otrok dobil dovolj mleka?
Starši se velikokrat sprašujejo, ali je njihov otrok dobil dovolj mleka. Pri dojenju je seveda težko izmeriti, koliko mleka je otrok dejansko popil pri posameznem podoju. Če vaš otrok pravilno sesa, se hrani 6 do 8 krat na dan, je vesel in zdrav, živahen, ko se zbudi in zadovoljen po hranjenju, ste lahko pomirjeni, saj so to prepričljivi dokazi, da je otrok popil dovolj mleka. Dodatna dobra znaka sta pridobljena teža in pa kako pogosto otroku zamenjate pleničko - pomoč vsaj 6 pleničk in dvakrat odvaja. Kasneje je možno, da otrok tudi več dni ne odvaja, kar je povsem normalno, če je otrok videti zdrav. Čeprav novorojenčki takoj po rojstvu izgubijo na teži do približno 10%, pričnejo po približno dveh tednih težo spet pridobivati. Nato vsak teden pridobijo 150 do 250 gramov.
Kdaj je potrebno iztiskati materino mleko?
Mati iztiska svoje mleko kadar je potrebno izprazniti prepolne dojke, če ima mleka veliko, kadar je potrebno stimulirati večjo tvorbo mleka v dojkah, pride do začasne prekinitve dojenja z namenom, da se vzdržuje laktacija, kadar želimo, da ne pride do vnetja dojk oziroma mastitisa pri zamašenem mlečnem vodu. Mleko se iz dojke iztiska ročno ali s pomočjo prsnih črpalk, ki so lahko ročne ali električne oziroma baterijske. Za pomoč in nasvet je najbolje povprašati medicinsko sestro, babico ali patronažno sestro.
Shranjevanje materinega mleka
Pred iztiskanjem mleka si temeljito umijte roke in preverite, če so pripomočki za iztiskanje in shranjevanje mleka pomiti, dobro splaknjeni in suhi. Potem, ko ste posodice napolnili z mlekom, poskrbite, da jih dobro zaprete in označite s tekočim datumom. Ohlajeno mleko lahko hranite v hladilniku (v notranjosti hladilnika in ne na vratih hladilnika) največ 48 ur. Materino mleko lahko tudi zamrznete in sicer za največ tri mesece. Ko je odtajano, ga lahko hranite največ 4 ure v hladilniku. Nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti. Zamrznjeno mleko lahko tajate čez noč v hladilniku ali po toplo vodo. Nikoli ga ne smete segrevati do vrenja, saj s tem uničite veliko pomembnih snovi v mleku. Če želite mleko pogreti, postavite stekleničko z mlekom pod tekočo toplo vodo in vmes večkrat pretresite stekleničko, da premešate vsebino in raztopite maščobo.
Trebušni krči (kolike)
Dokazano je, da so dojeni otroci manj nagnjeni k trebušnim krčem. Če mislite, da ima vaš otrok trebušne krče, mu jih lahko pomagate omiliti: pravilna tehnika sesanja: poskrbite, da bo otrok pil mirno in počasi. Tako ne bo požrl veliko zraka, ki sicer obtiči v prebavilih in otroka napenja. Podiranje kupčka je prav tako pomembno.
Zavedanje o teh principih in iskanje podpore, kadar je to potrebno, lahko bistveno pripomoreta k pozitivni izkušnji dojenja, ki je dragocena tako za mamico kot za njenega otroka.