Srbeči izpuščaji pri otrocih so pogost pojav, ki lahko povzroči veliko nelagodja in skrbi tako otrokom kot staršem. Pediatrične in dermatološke ambulante so vse bolj polne neprespanih staršev in njihovih otrok z nadležnim, močno srbečim izpuščajem po koži. Izpuščaji so v otroškem obdobju pogosti, največkrat so posledica prebolevanja virusnih okužb dihal in prebavi. Kot taki so večinoma nenevarni, ne potrebujejo zdravljenja in sami izginejo. Pravimo, da so izstisljivi, kar pomeni, da če na njih pritisnemo s prstom, zbledijo. Otroci so med prebolevanjem takšnih okužb načeloma še dobro razpoloženi, se igrajo, pijejo. Pozorni pa moramo biti, kadar otrok večino časa poležava, zavrača tekočino, ga težko zbudimo, ko spi, če bruha in toži za glavobolom. Pozorni moramo biti tudi, kadar se pri otroku pojavi izpuščaj, ki pod dotikom ne zbledi. Takšnega otroka mora čim prej videti zdravnik.
Razumevanje vzrokov za izpuščaje pri dojenčkih
Koža je otrokov največji organ in pogosto prvi pokazatelj dogajanja v telesu. Zlasti pri dojenčkih, katerih imunski sistem se še razvija, je koža lahko občutljiv indikator različnih stanj. Izpuščaji se lahko pojavijo v različnih oblikah, barvah in teksturah - ravni ali dvignjeni, suhi ali vlažni, srbijo ali so boleči. Ključ do prepoznavanja pogosto leži v spremljajočih simptomih: ali ima otrok vročino, je nerazpoložen in joka, ali pa se kljub pikicam igra, kot da mu nič ni.
Pomembno je poznati test s prozornim kozarcem, najhitrejši način za izključitev meningokokne sepse, redke, a življenjsko nevarne bakterijske okužbe. Pri večini virusnih in alergijskih izpuščajev koža pod pritiskom pobledi. Če na rdečico pritisnete s prstom, bo za trenutek postala bela, ko popustite, se rdečina vrne. Nevaren izpuščaj, povezan z meningitisom ali sepso (petehije ali purpura), se obnaša drugače.
Virusne okužbe
Virusne okužbe so najpogostejši vzrok izpuščajev pri otrocih. Ti izpuščaji so običajno "samočistilni", kar pomeni, da minejo sami od sebe, ko telo premaga virus.
Norice (vodene koze): Spadajo med okužbe z virusom iz družine herpesov. Prenašajo se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj te bolezni. Bolnik izloča virus iz zgornjih dihalnih poti 1-2 dni pred izbruhom izpuščaja, kužnost pa je največja neposredno pred izbruhom. Oboleli je kužen dokler so prisotni mehurčki na koži, ko se izpuščaj izsuši, kužnosti ni več. Inkubacijska doba traja od 10-21 dni, najpogosteje pride do izbruha izpuščaja 14. dan od okužbe. Bolezen poteka v treh stadijih: prvi stadij (1-2 dni) se lahko pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, izcedek iz nosu in pordelo žrelo (pri otrocih ta stadij pogosto manjka); drugi stadij se pojavijo mehurčki na trupu, obrazu, vratu, v lasišču in po okončinah, značilno je, da se pojavljajo v zagonih in da imamo lahko poleg svežih mehurčkov tudi suhe mehurčke in krastice, lahko se pojavijo tudi na veznici, ustni sluznici in spolovilu; tretji stadij je izsuševanje izpuščaja, na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine.
- Zdravljenje noric: Počitek, pitje veliko tekočin, tuširanje z mlačno vodo, brez mil. Po umivanju telesa ne drgnemo, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. Če izpuščaji močno srbijo, lahko zdravnik predpiše zdravilo za lajšanje srbenja. Nanašanje krem na norice se odsvetuje zaradi večje možnosti sekundarne okužbe. Pri otrocih s hudim atopijskim dermatitisom in zmanjšanim imunskim sistemom se predpišejo tudi protivirusna zdravila.
- Komplikacije noric: Med prebolevanjem noric moramo biti pozorni na visoko vročino, močan kašelj, hitro dihanje, zanašanje, vrtoglavico, bruhanje, rdečino po koži in okužbo noric. Kadar to opazimo, se posvetujemo z zdravnikom. Norice so pri prenosu v isti družini nekako vedno hujše, tako da ni nič nepričakovanega, da jih ima zadnji otrok največ.
- Cepljenje proti noricam: Na voljo je zelo učinkovito cepivo. Za zaščito se priporočata dve dozi cepiva v razmiku 4-8 tednov.
- Vrtec/šola: Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami.
- Pozor nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom: Svetovano je izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster.
Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum): Akutna virusna bolezen majhnih otrok, najpogosteje spomladi in jeseni. Inkubacijska doba je običajno od 7-14 dni. Bolezen se začne z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C), lahko se pojavijo znaki vnetja zgornjih dihalnih poti. Otroci so razdražljivi, slabše razpoloženi. Temperatura ostaja visoka 3 dni, nato pade na normalno. Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi, otrok ni več kužen. Otrok se pri tem dobro počuti in zdi se, kot da se je z izbruhom izpuščaja bolezen pozdravila. Po 2 dneh izpuščaj izgine, kar pomeni, da je otrok zdrav.
- Zdravljenje šeste bolezni: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.
Peta bolezen (erythema infectiosum): Običajno blaga izpuščajna bolezen, najpogosteje pri majhnih otrocih in šolarjih, redko pri odraslih. Povzroča jo parvovirus B19. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe. 6-10 dni po stiku z okuženo osebo se otrok začne slabo počutiti, dobi povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude ter dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost. Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih, redko se pojavijo zapleti.
- Pozor pri peti bolezni: Bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni. V primeru stika z obolelim ali če zbolijo, se morajo nujno posvetovati z ginekologom.
- Vrtec/šola: Ko nastopi izpuščaj, otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec, šolo.
Bolezen rok, nog in ust: Pogosta virusna bolezen otrok, lahko zbolijo tudi odrasli. Običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike. Povzročajo jo enterovirusi. Okužba se prenaša predvsem direktno preko sline, nosnih izločkov, blata ali indirektno preko okuženih predmetov in površin. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov. Inkubacija traja običajno 4-6 dni. Značilni znaki so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj, ki se običajno pojavlja na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu. Vročina traja 4-5 dni. Vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu. Komplikacije so redke.
- Zdravljenje bolezni rok, nog in ust: Zdravljenje je simptomatsko, s preparati za blaženje bolečega žrela in zniževanjem povišane telesne temperature. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje virusnih okužb.
- Priporočila za preprečevanje: Redno umivanje rok z vodo in milom, izogibanje izmenjavi osebnih predmetov, pogosto prezračevanje prostorov, temeljito čiščenje igrač in površin.
Bakterijske okužbe
Bakterijske okužbe so redkejše, a pogosto zahtevajo zdravljenje z antibiotiki.
Škrlatinka: Bakterijska nalezljiva bolezen, ki se kaže z značilnim izpuščajem. Povzroča jo streptokok skupine A. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino z mrzlico, lahko glavobolom, bolečinami v trebuhu, bruhanjem. Drugi dan bolezni se po koži pojavi rdeč izpuščaj, ki je drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, v pazduhah. Daje videz gosje kože in je hrapav kot smirkov papir. Na obrazu izpuščaja ni. Otrok ima rdeča lica, bledico okrog ust in malinast (rdeč, hrapav) jezik. 3 do 5 dni po izbruhu bolezni začne izpuščaj bledeti. V drugem tednu se prične koža na dlaneh in podplatih luščiti.
- Zdravljenje škrlatinke: Uporabljamo antibiotik, ki vsebuje penicilin (Ospen), 10 dni. Otrok naj počiva, je lahko prebavljivo hrano in pije dovolj tekočine. Otrok je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki. V šolo/vrtec lahko gre, ko je vsaj 24 ur na antibiotičnem zdravljenju oz. vsaj 1 dan brez vročine.
- Komplikacije škrlatinke: Zdravljena škrlatinka običajno ne pušča posledic. Nezdravljena pa lahko povzroča vnetja sklepov, vnetja srčne mišice in vnetja ledvičnih čašic, toda v redkih primerih.
Impetigo: Gnojna okužba vrhnjega sloja kože, ki jo povzročajo stafilokoki in/ali streptokoki. Prepoznamo jo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku. Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin). Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno preko okuženih predmetov na poškodovano kožo. Inkubacijska doba traja 7-10 dni. Klinična slika: Na koži se najprej pojavijo bunčice oz. kroglaste izboklinice, iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve. Večina bolnikov nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja.
- Zapleti impetiga: Redki, a možni, npr. vnetje ledvičnih čašic.
- Zdravljenje impetiga: Nezapleten impetigo zdravimo s čiščenjem sprememb na koži in odstranjevanjem krast z obkladki s fiziološko raztopino. Uporabljamo lahko antiseptična mila. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet.
- Preprečevanje impetiga: Skrbna osebna higiena. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. Lahko se vrnejo v vrtec ali šolo po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja, če so spremembe pokrite, oziroma po presoji zdravnika.
Alergijske reakcije
Alergije so pogost vzrok za srbeče izpuščaje pri otrocih. Otroci so lahko alergični na različne snovi, kot so hrana (mleko, jajca, pšenica, soja, arašidi), živalska dlaka, prah, cvetni prah ali določeni materiali (lateks, nikelj).
Atopijski dermatitis (ekcem): Kronična kožna bolezen, ki povzroča suho, srbečo in razdraženo kožo. Bolezen se pogosto pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih ter lahko traja več let. Pri dojenčkih se običajno pojavi na licih in bradi, pri starejših pa pogosto prizadene kožne gube na vratu, komolcih in kolenih. Koža postane razdražena, vnetje pa lahko povzročijo grobo teksturo ter občasno luščenje. Srbenje ali pruritus je ena glavnih značilnosti ekcema. Površinska pregrada kože je okvarjena, kar pomeni, da alergeni in dražeče snovi prodrejo globoko, kar povzroči vnetje in sproščanje srbeče molekule imenovane histamin. Zelo redko se atopični dermatitis začne tako zgodaj (pred 6-7 mesecem starosti), običajno po 6-7 mesecu starosti. Včasih je možno, da atopični dermatitis ne srbi.
- Zdravljenje ekcema: Suhi srbeči ekcem lahko negujemo z nadomestki mila (sindeti) in z nanosom emolienta dvakrat na dan, ki bo uravnotežil koži prijazne bakterije. Za blažja poslabšanja so na tržišču protivnetne kreme, ki so varne ter dobro prodirajo v kožo. Pomembno je, da tako protivnetno sredstvo namažemo na prizadeto kožo že ob prvih znakih vnetja. Ko se vnetje pomiri, bodo na kožo dobro vplivale oljne kopeli. Pri negi svetujemo uporabo nevtralnih mil, brez dišav in konzervansov. Zdravljenje atopičnega dermatitisa ni enostavno in zahteva veliko izkušenj. Uspešnejše je, če starši dobro sodelujejo z zdravnikom.
Kontaktni dermatitis: Nastane zaradi neposrednega stika kože z dražilnimi snovmi ali alergeni. To lahko vključuje detergente, mila, kozmetiko, rastline (npr. strupeni bršljan) in kovine. Pogosti krivci so novi pralni praški, mehčalci, kreme, nikljevi gumbi na oblačilih ali celo določene rastline.
Urtikarija (koprivnica): Pojavi se kot serija rožnatih ali rdečih izboklin, ki močno srbijo in se pogosto pojavljajo in izginjajo v nekaj urah. Pogosto je posledica alergijske reakcije in je lahko spremljana z otekanjem.
Drugi vzroki
Potna vročica (miliaria): Nastane zaradi zamašitve znojnih žlez, kar povzroči majhne, srbeče izpuščaje. Ta težava se pogosto pojavi pri dojenčkih in majhnih otrocih, zlasti v vročem in vlažnem vremenu. Ker so otrokove znojnice še nerazvite, se lahko zamašijo, če je otrok pretoplo oblečen ali če je okolje prevroče. Rezultat so drobne, rdeče ali prozorne pikice, najpogosteje v kožnih gubah, na vratu, hrbtu ali pod pazduho. Potničke niso nevarne in ne zahtevajo mazil.
Ugrizi in piki insektov: Komarji, bolhe, uši in klopi lahko povzročijo srbeče izpuščaje.
Vnetje kože pod plenicami: Nastane zaradi draženja kože z izločki (urin, blato), dodatkov v plenicah, kot so parfumi in barvila. Zaradi vlažnega okolja se v plenici zadržuje več bakterij in gliv. Plenice zato menjavajte pogosto (na tri ure oz. ko je plenica polna) in stalno skrbite za suho okolje. Poškodovano kožo vedno dobro obrišite (brez drgnjenja) in počakajte, da se posuši ter nežno nanesite zaščitna mazila.
Glivične okužbe: Najpogostejša je okužba z glivo Candido albicans, ki se razvije v prvih tednih po rojstvu na toplih in vlažnih predelih kože (pod plenicami ali ustni sluznici). Pojavi se rdečkast izpuščaj pod plenico, pri katerem so lahko prisotni tudi majhni beli mehurčki ali pa se koža lušči. Če opazite bele obloge v ustih, jeziku, po nebu, je to lahko posledica okužbe sluznice z glivami kvasovkami in ga je potrebno zdraviti z zdravili.
Herpes zoster (pasavec): Občasno se lahko ob padcu imunskega sistema na telesu pojavi pasavec ali zoster, ki je reaktivacija virusa noric. Za pasavec je značilno, da nastane na določenem mestu kože ali dermatomu. Izpuščaji so kužni, ob stiku z njim se lahko pri osebi, ki še ni prebolela noric, pojavijo norice. Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože. Po dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino. Spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta. Navadno se pasavec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska), se to mesto lahko ognoji. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni. Za pasavec je značilno tudi, da močno boli, kar pa pri otrocih ni vedno tako.
- Zdravljenje pasavca: V prvih 72 urah vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in zmanjšajo nastajanje mehurčkov. Oseba s pasavcem naj izpuščaj pokrije, naj se izogiba dotikanju le-tega, ter naj si pogosto umiva roke.
- Pozor nosečnice: Pomembno je, da se izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric.
- Vrtec/šola: Pri pasavcu so otroci kužni, zato se svetuje, da ostanejo doma, dokler so mehurčki sveži. Če gredo otroci v šolo, pa mora biti mesto izpuščaja pokrito, športna vzgoja se odsvetuje dokler ni izpuščaj zaceljen.
Izpuščaji pri otrocih – 1. del: Diagnoza
Kdaj k zdravniku?
Čeprav je večina izpuščajev pri dojenčkih nenevarnih, je pomembno poznati znake, ki zahtevajo zdravniško pozornost:
- Izpuščaj, ki pod dotikom ne zbledi (kot pri meningokokni okužbi).
- Visoka telesna temperatura, ki ne pade ali je spremljana z drugimi resnimi simptomi (bruhanje, glavobol, letargija).
- Otrok je apatičen, težko ga je zbuditi, zavrača tekočino.
- Izpuščaj se hitro širi, je boleč ali se pojavijo znaki okužbe (gnoj, močno pordelo, vroče območje).
- Težko dihanje, otekanje, bruhanje, omotica.
- Izpuščaj, ki traja več kot nekaj dni ali se neprestano vrača.
- Sum na okužbo z virusom herpesa simpleksa pri novorojenčkih.
Splošni nasveti za nego kože dojenčkov
- Higiena: Redno umivanje rok z vodo in milom je ključnega pomena. Uporabljajte blaga mila s pH vrednostjo, ki ustreza koži (okoli 5,5), in se izogibajte agresivnim detergentom pri pranju otroških oblačil.
- Vlaženje: Redno vlaženje kože z nevtralnimi losjoni preprečuje nastanek mikrorazpok, skozi katere bi lahko vstopili alergeni ali bakterije.
- Kopanje: Načeloma da, vendar naj bo voda mlačna, ne vroča. Izogibajte se penečim kopelim in milom, ki izsušijo kožo. Pri noricah se priporoča tuširanje, da se prepreči sekundarna bakterijska okužba mehurčkov.
- Oblačila: Izogibajte se sintetičnim materialom in oblačilom, ki bi lahko dražila kožo. Naravni materiali, kot je bombaž, so najboljša izbira.
- Prehrana: Pri dojenčkih so najpogostejši vzroki izpuščajev alergija na mleko, jajca, pšenico, sojo in arašide. Ob dokazani preobčutljivosti na hrano se morata doječa mati oziroma otrok držati diete.
Večina izpuščajev pri otrocih je le prehodna faza v odraščanju. Z opazovanjem otrokovega splošnega počutja, poznavanjem osnovnih pravil in mirnim pristopom boste te situacije obvladali brez težav. V primeru dvomov pa je vedno najbolje poiskati strokovni nasvet pediatra.