Krvavitev po spolnem odnosu, znana tudi kot postkoitalna krvavitev, je lahko skrb vzbujajoča, še posebej med nosečnostjo, ko telo doživlja številne hormonske in fizične spremembe. Čeprav je v nekaterih primerih lahko nenevarna, je vsako nenavadno krvavenje med nosečnostjo razlog za posvet z zdravnikom. Pomembno je razumeti možne vzroke, kdaj poiskati nujno medicinsko pomoč in kaj lahko storite sami, da zagotovite varnost sebe in svojega nerojenega otroka.
Razumevanje postkoitalne krvavitve
Postkoitalna krvavitev je nenormalna in se lahko pojavi iz več razlogov. Včasih je povezana s spremembami v vaginalni sluznici ali materničnem vratu, ki so pogoste med nosečnostjo zaradi povečane prekrvavitve in hormonskih vplivov. Ko se pojavi enkratno ali zelo redko, morda ne potrebuje takojšnjega obiska pri ginekologu, saj ni nujno nevarna. Vendar pa je ob ponavljajočih se ali dolgotrajnih krvavitvah ključno poiskati strokovno mnenje, da se odkrije in odpravi osnovni vzrok.
Vpliv hormonov na vaginalno zdravje
Vagina je pod vplivom hormonov, predvsem estrogena, naravno elastična in vlažna. Ta vlažnost se med spolnim vzburjenjem še poveča, kar omogoča prijeten občutek med spolnim odnosom. Vendar pa med nosečnostjo, zlasti v obdobjih, ko lahko pride do nihanj estrogena, kot je obdobje po porodu med dojenjem ali med in po kemoterapiji, ali ob uporabi hormonske kontracepcije, lahko pride do zmanjšanja vlažnosti nožnice. Ta suhost lahko med spolnim odnosom povzroči neprijetno drgnjenje, trenje ter odrgnine ali poškodbe, ki lahko zakrvavijo. Krvavitev se običajno pojavi med odnosom ali takoj po njem, je sveže rdeča in se navadno hitro popolnoma zaustavi. Obilnejša in daljša sveža krvavitev je lahko posledica večje poškodbe vagine, največkrat ob intenzivnejšem ali bolj grobem spolnem odnosu. Za lajšanje suhosti in zagotavljanje prijetnejših spolnih odnosov se lahko uporabljajo vlažilci ali lubrikanti, ki so na voljo v prosti prodaji. Če se težave ponavljajo, je nujen obisk ginekologa.
Bakterijska vaginoza in porušena kislost
Za zdravje vagine je ključno ohranjanje zadostne količine zdravih mlečnokislinskih bakterij, ki vzdržujejo njeno kislost. Kadar se ta kislost poruši, se lahko v vagino lažje naselijo črevesne bakterije iz okolice spolovila, kar povzroči bakterijsko vaginozo. To stanje se pogosto kaže s povečanim, izrazito smrdečim in skelečim izcedkom. V obeh primerih, torej ob porušeni kislosti in bakterijski vaginozi, se lahko zmanjša elastičnost stene vagine, postane bolj občutljiva in po spolnem odnosu lahko zakrvavi. To se običajno kaže kot krvavo zamazan izcedek. Kot prvo pomoč se v takih primerih svetuje uporaba vaginalnih pre- in probiotikov za ponovno zakisanje nožnice in naselitev zdravih probiotičnih vaginalnih bakterij.
Vnetje materničnega vratu in okužbe
Vnetje materničnega vratu, najpogosteje zaradi okužbe s klamidijo ali gonorejo, se lahko ob gnojavem izcedku kaže tudi z bolečino v spodnjem delu trebuha. Spolni odnos je zaradi občutljivega materničnega vratu lahko neprijeten ali boleč, pogosto pa ga spremlja postkoitalna sveža krvavitev, ki ji sledi še krvavitev z rjavimi izcedki. V takih primerih sta nujna pregled pri ginekologu in ustrezna terapija.
Hormonska kontracepcija in hormonske spremembe
V prvih mesecih po uvedbi ali zamenjavi hormonske kontracepcije lahko prihaja do zunajcikličnih in blagih postkoitalnih krvavitev. To je posledica hormonsko občutljive in bolj prekrvljene sluznice materničnega vratu. Podobno dogajanje, povezano s hormonskimi spremembami, je lahko vzrok za krvave postkoitalne izcedke pri nekaterih dekletih in perimenopavzalnih ženskah v pred- in pomenstrualnih dneh.
Razširjeno žilje materničnega vratu
Pomemben vzrok postkoitalne krvavitve je lahko razširjeno žilje materničnega vratu. Pri nekaterih ženskah se to žilje lahko zelo razširi, kar je lahko posledica hormonskih sprememb ali asimptomatskega kroničnega vnetja materničnega vratu, pogosto pa tudi brez jasnega vzroka. Ob spolnem odnosu, pa tudi ob fizični aktivnosti, napenjanju ali naprezanju, lahko te žilice počijo in povzročijo rjave, krvavkaste izcedke. Te postkoitalne krvavitve so še posebej značilne v času nosečnosti, predvsem v zgodnji nosečnosti. Ob ponavljajočih se krvavitvah je pregled pri ginekologu priporočljiv, da se izključi morebitna druga patologija.
Polipi maternične sluznice in materničnega vratu
Manjše občasne krvavitve po spolnem odnosu večinoma niso razlog za skrb, lahko pa so posledica polipov maternične sluznice in materničnega vratu. Benigne polipozne spremembe, ki so bolj značilne za peri- in postmenopavzalno obdobje, lahko zrastejo tako, da pogledajo skozi kanal materničnega ustja in so izpostavljene trenju ob spolnem odnosu. Ker je sluznica na takih polipih zelo občutljiva, hitro sveže zakrvavijo. Manjše polipe ginekolog ob ginekološkem pregledu hitro in brez bolečin odstrani.
Predrakaste in rakaste spremembe
V redkih primerih so lahko vzrok krvavitve predrakaste (displastične) ali rakaste spremembe na materničnem vratu. Te se po spolnem odnosu lahko kažejo s smrdečim, zamazanim izcedkom, krvavitev se ponavlja in je tudi zunajciklična. Manjša odstopanja z brisom kontrolirajo po določenem času. Če se izkaže, da gre za večje ali bolj trdovratne spremembe, sledi kirurška terapija, kot je laserska vaporizacija ali izrez sprememb.
Krvavitve med nosečnostjo: Splošni pregled
Krvavitve med nosečnostjo so pogost pojav, ki lahko povzroči veliko zaskrbljenost. Čeprav v nekaterih primerih ni razloga za paniko, je bistveno razumeti različne vzroke krvavitve in kdaj je potrebno poiskati nujno medicinsko pomoč. Pomembno je vedeti, da prava menstruacija med nosečnostjo ni mogoča, saj je menstruacija izločanje maternične sluznice ob neoplojenem jajčecu, medtem ko se med nosečnostjo maternična sluznica ohrani za podporo plodu. Vendar pa se lahko pojavijo druge vrste krvavitev, ki jih ženske včasih zamenjajo za menstruacijo.
Krvavitve v prvem trimesečju nosečnosti
- Vgnezditvena krvavitev: Pojavi se približno 6-12 dni po oploditvi, ko se oplojeno jajčece ugnezdi v maternično steno. Je blaga in kratkotrajna.
- Spontani splav: Žal je spontani splav v prvem trimesečju relativno pogost. Krvavitev je običajno močnejša in jo spremljajo krči.
- Zunajmaternična nosečnost: Gre za nosečnost, pri kateri se oplojeno jajčece ugnezdi izven maternice, običajno v jajcevodu. Povzroča močne bolečine in krvavitve ter zahteva nujno medicinsko pomoč.
- Molarna nosečnost: Redko stanje, pri katerem se namesto ploda v maternici razvije nenormalno tkivo.
Krvavitve v drugem in tretjem trimesečju nosečnosti
- Placenta previa: Stanje, pri katerem posteljica prekriva maternično ustje. Lahko povzroči močne krvavitve.
- Abrupcija posteljice: Stanje, pri katerem se posteljica predčasno loči od maternične stene. Je nujno medicinsko stanje, ki ogroža tako mater kot otroka.
- Predčasni porod: Krvavitev v tretjem trimesečju lahko kaže na začetek predčasnega poroda.
- Vaginalne ali cervikalne okužbe: Okužbe materničnega vratu ali nožnice.
- Poškodbe materničnega vratu: Po spolnem odnosu ali ginekološkem pregledu.
Pikanje med nosečnostjo: Kaj pomeni krvavitev v zgodnji nosečnosti
Kdaj poiskati nujno medicinsko pomoč
V primeru katerekoli krvavitve med nosečnostjo je ključnega pomena, da se takoj posvetujete s svojim zdravnikom ali poiščete nujno medicinsko pomoč, če se pojavijo naslednji simptomi:
- Močna krvavitev (namakanje več kot enega vložka na uro).
- Močni krči ali bolečine v trebuhu.
- Vrtoglavica ali omedlevica.
- Vročina ali mrzlica.
- Izločanje tkiva ali strdkov.
Kaj lahko storite sami
Če opazite kakršno koli krvavitev, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom. Med krvavitvijo se izogibajte spolnim odnosom, dokler se krvavitev ne ustavi. Pomembno je tudi, da počivate in se izogibate naporu. Ne uporabljajte tamponov ali vaginalnih izpiranj, saj lahko to poslabša stanje ali poveča tveganje za okužbo.
Pomembni nasveti pri spremljanju nosečnosti
- Menstruacija med nosečnostjo ni mogoča, vendar se lahko pojavijo druge vrste krvavitev.
- Vzroki krvavitve so različni, od nenevarnih do življenjsko nevarnih.
- Vsaka krvavitev med nosečnostjo zahteva posvet z zdravnikom.
- Če pride do močne krvavitve, močnih krčev ali vrtoglavice, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč.
Pogostost in narava krvavitev v zgodnji nosečnosti
Krvavitve iz nožnice v prvem trimesečju nosečnosti so krvavitve v zgodnji nosečnosti (pred 20. tednom nosečnosti). So zelo pogoste, saj krvavi od 30 do 40 % nosečnic. Približno polovica nosečnic, ki krvavijo, kasneje tudi splavi. S klinično dokazanim splavom se konča približno 15 do 20 % nosečnosti. Dejanska pogostnost splavov je še bistveno večja, verjetno med 30 in 50 % vseh nosečnosti. Splav je prekinitev nosečnosti, preden je plod sposoben življenja zunaj maternice. V Republiki Sloveniji velja, da gre za splav, če se nosečnost konča pred dopolnjenim 22. tednom nosečnosti oziroma preden plod doseže 500 g telesne teže.
Vzroki za spontani splav
Spontani splav je najpogostejša nepravilnost v zgodnji nosečnosti. Med glavne vzroke spadajo:
- Kromosomopatije zarodka (do 60 %).
- Prirojene in pridobljene nepravilnosti maternice.
- Okužbe (salmonela, citomegalovirus, toksoplazma, mikoplazma, klamidija).
- Endokrinološke motnje.
- Imunološke motnje.
- Cerviko-istmična insuficienca.
- Kemične snovi (arzen, benzen, etilen oksid, topila, pesticidi, svinec, živo srebro).
- Duševne motnje.
Vrste spontanega splava
Poznamo dve možnosti nastanka spontanega splava: najprej odmre zarodek, nato pa pride do krčenja maternice in iztisa ploda.
- Grozeči splav: Definicija je krvavitev iz nožnice pred 22. tednom nosečnosti. Nosečnica krvavi po malem, lahko jo spremljajo blagi popadki. Z ultrazvočno preiskavo ugotovimo živ plod v maternici. Pogosto lahko opazimo tudi manjšo subhorionsko krvavitev oziroma hematom.
- Začetni splav: Pri začetnem splavu se je zaradi popadkov večji del jajca ločil od maternice, hkrati pa se je začela odpirati tudi maternica, kri odteka pomešana s krvnimi strdki. Če nosečnico notranje preiščemo, ugotovimo, da se je pričelo zunanje maternično ustje odpirati in da vratni kanal maternice zija. Pri ultrazvočni preiskavi pogosto ugotovimo retroplacentarni hematom, ki je nastal zaradi zgodnje ločitve posteljice.
- Potekajoči splav: Govorimo, ko se maternično ustje odpira, nosečnica ima boleče popadke, telo maternice je napeto. Krvavitev je obilnejša in je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, tako da je v drugem trimesečju lahko tudi zelo obilna.
- Nepopoln splav: Gre za nepopoln iztis. Pogost je po 6. tednu nosečnosti. V maternici praviloma ostane del posteljice. Značilna je zmerna krvavitev iz maternice, ki je v primeru višje nosečnosti lahko tudi obilna in se ne zaustavi, dokler ne odstranimo zaostalih delov posteljice, ker se maternica ne more skrčiti.
- Popoln splav: Gre, ko se vsi produkti nosečnosti v celoti izločijo iz maternice. Diagnozo postavimo s podrobno anamnezo, kliničnim pregledom in potrdimo z ultrazvočno preiskavo.
- Snetljivo jajce ali anembrijska nosečnost: Diagnoza, ki jo postavimo s pomočjo ultrazvočne preiskave, ki pokaže le gestacijsko vrečko premera 25 mm ali več brez odbojev ploda oziroma delov ploda.
- Zadržani splav: Plod odmre pred nastopom krvavitve in krčev, ki bi iztisnili plod iz maternične votline. Mrtev plod lahko ostane v maternici tudi do več tednov, kar lahko po približno 3 do 4 tednih povzroči diseminirano intravaskularno koagulacijo (DIK).
Zdravljenje spontanega splava
Zdravljenje vseh oblik spontanega splava zahteva strogo mirovanje in hospitalizacijo. Pri zgodnjem grozečem splavu je najbolj primerna hormonska terapija, predvsem s preparati progesterona. Ugotovljene nepravilnosti maternice normalno oblikujemo s histeroskopskimi operacijami. Zdravljenje drugih oblik splava je odvisno od jakosti krvavitve, velikosti nosečnosti, stanja cervikalnega kanala in vitalnosti ploda.
Molarna nosečnost
Mola hydatidosa ali mehurčasta snet sodi med trofoblastne bolezni in je posledica nepravilne oploditve jajčne celice. Značilna je mehurčasta degeneracija placentnih resic. Pogostnost je približno 1 na 1000 do 2000 nosečnosti. Pri popolni moli se plod ne razvije, pri nepopolni pa je plod prisoten, praviloma s kromosomskimi nepravilnostmi ali malformacijami. V 3 do 10 % se mehurčasta snet maligno spremeni v horiokarcinom. Večino molarnih nosečnosti odkrijemo z ultrazvočno preiskavo že v prvem trimesečju nosečnosti in jih prekinemo, preden nastopi obsežna krvavitev.
Zunajmaternična nosečnost
Zunajmaternična nosečnost je nosečnost izven maternične votline, v veliki večini v jajcevodu. Redkeje se oplojena jajčna celica ugnezdi v jajčnik, maternični rog, maternični vrat ali trebušno votlino. Lahko nastane obsežna krvavitev v trebušno votlino s posledičnim hipovolemičnim šokom. Pri zunajmaternični nosečnosti v jajcevodu se nosečnost v večini primerov konča s tubarnim splavom, ko se nosečnost izloči skozi abdominalno ustje jajcevoda v trebušno votlino. Krvavitev v trebušno votlino je blaga do zmerna, zato obsežnejši hemoperitonej nastaja počasi. Bolnice s tubarnim splavom praviloma poiščejo zdravniško pomoč zaradi bolečin, ki nastopijo že ob manjši količini krvi v trebušni votlini. Če se nosečnost nahaja v tanjšem istmičnem ali intramuralnem delu jajcevoda, se njegova stena prekomerno razteza in jajcevod se raztrga. Vzrok za rupturo so tudi resice horiona, ki s svojimi histolitičnimi encimi prebijejo steno jajcevoda, tako da se že ob najmanjši kontrakciji mišic jajcevod raztrga. Ker so v raztrganino vključene večje veje arterij, pride do obilne krvavitve.
Druge možne vzroke krvavitev v zgodnji nosečnosti
- Krvavitev iz stenske minljive mrene: V zgodnji nosečnosti se lahko pojavi tudi krvavitev iz stenske minljive mrene, ki je podobna mesečni perilu (psevdomenstruacija). Ta krvavitev nastane zaradi močnega vdora krvi v lakune trofoblasta na mestu vgnezditve. To se dogaja okoli 28. dne.
- Krvavitev okoli 23. dne: Pričakovani cikel nastopi kot posledica nidacije oplojenega jajčeca v endometrij.
- Umetna prekinitev nosečnosti: Je pogost poseg.
- Biopsija horionskih resic in amniocenteza: Sta dokaj pogosta posega v zgodnji nosečnosti.
Zaključek glede krvavitev med nosečnostjo
Kljub temu da je verjetnost, da bo nosečnica, ki krvavi pred 20. tednom nosečnosti, potrebovala transfuzijo krvi, majhna, je zaradi sodobne ultrazvočne in laboratorijske diagnostike ter dobre osveščenosti žensk večino nepravilnosti v zgodnji nosečnosti mogoče odkriti pred nastankom obilne krvavitve, ki bi lahko ogrozila življenje nosečnice. Količina izgubljene krvi danes le redko preseže 500 ml. Večjo krvavitev lahko pričakujemo pri manj kot 10 % zunajmaterničnih nosečnostih in pri približno 1 do 2 % klinično dokazanih spontanih splavov. Obilnejše krvavitve pri drugih nepravilnostih v zgodnji nosečnosti so zaradi majhne pogostnosti zelo redke.
Vsaka krvavitev med nosečnostjo, ne glede na njeno količino ali čas nastanka, zahteva strokovno oceno in posvet z ginekologom. Čeprav se nekatere krvavitve izkažejo za nenevarne, je ključnega pomena izključiti resnejše zaplete, ki bi lahko ogrozili zdravje matere ali ploda.