Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb in skrb za zdravje bodoče mamice ter njenega otroka je ključnega pomena. V Sloveniji je sistematično spremljanje nosečnosti dobro razvito, kar vključuje vrsto preventivnih pregledov in preiskav, med katerimi imajo krvni izvidi posebno mesto. Ti omogočajo zgodnje odkrivanje morebitnih težav, pravočasno ukrepanje ter zagotavljanje čim bolj varnega poteka nosečnosti do poroda.
Osnovni Pregledi Krvi in Njihov Pomen
Že ob prvem obisku nosečnice pri ginekologu se opravi odvzem krvi za vrsto osnovnih preiskav. Te vključujejo krvno sliko (hemogram), ki poda vpogled v število rdečih in belih krvničk ter trombocitov. Spremljanje krvne slike je pomembno skozi celotno nosečnost, saj lahko spremembe nakazujejo na anemijo ali druge nepravilnosti. V nosečnosti se vrednost hemoglobina običajno spremlja, pri čemer mejna vrednost v nosečnosti znaša 100 mg/l. Krvna slika se preveri ob prvem pregledu ter ponovno v 24. in 32. tednu nosečnosti.
Pomemben del prvih preiskav je tudi določitev krvne skupine ABO in Rh faktorja. Ta preiskava je ključna za oceno morebitnega RhD neskladja med materjo in plodom. Če je nosečnica RhD negativna, se v nadaljevanju nosečnosti izvaja indirektni Coombsov test (ICT). Ta test zazna prisotnost protiteles proti rdečim krvničkam v materini krvi. Negativen rezultat testa je ugoden in pove, da v materini krvi ni nevarnih protiteles, ki bi lahko ogrozila plod. V primeru pozitivnega rezultata bi lahko to povzročilo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka, vendar sodobna medicina in profilaksa tovrstne zaplete dandanes uspešno preprečujeta. RhD negativnim nosečnicam se ICT do 12. tedna nosečnosti izvede, ponovno pa v 28. tednu. Če je plod RhD pozitiven, se opravi preiskava ICT in, če protitelesa anti-D niso prisotna ali so posledica preventivne aplikacije imunoglobulina anti-D, se nosečnici injicira preventivni odmerek imunoglobulina anti-D do 30. tedna nosečnosti. Po porodu pri RhD negativni pacientki ICT ponovijo, novorojenčku pa naredijo krvno skupino AB0, RhD, K in direktni Coombsov test (DCT).
Presejalni Testi za Okužbe in Druge Zaplete
V času nosečnosti je pomembno tudi presejanje na določene okužbe, ki bi lahko ogrozile plod. Test na sifilis je obvezen, saj je sifilis redek, a lahko močno okvari plod. Prav tako se vsaki nosečnici izvede kontrola krvi na hepatitis B (HbsAg). Če je nosečnica okužena, se temu primerno ukrepa, da bi preprečili zaplete pri otroku. Pri nosečnicah, rojenih po letu 1992 ali cepljenih proti hepatitisu B, se gledajo protitelesa anti-HBs, pri rojenih pred letom 1992 ali necepljenih pa protitelesa anti-HBc. Če je anti-HBc pozitiven, se opravi še pregled protiteles anti-HBs.
Posebno pozornost namenjamo tudi presejanju na okužbo s toksoplazmozo, zajedalsko boleznijo, ki je predvsem pomembna za zaščito otroka. Če je test pozitiven (protitelesa so prisotna), plod ni ogrožen. Če pa je rezultat negativen (protitelesa niso prisotna), se nosečnici svetuje, da se izogiba stikom z živalskimi iztrebki in zemljo, saj lahko sveža okužba v nosečnosti povzroči zaplete pri plodu. V takem primeru je potrebno redno spremljanje nosečnice. Ponovni test na toksoplazmozo se opravi še v 20. in 36. tednu nosečnosti. Če je kakšen problem pri stereoloških preiskavah, se žensko pokliče na ponoven odvzem krvi, na primer, če je toksoplazma pozitivna. Spet se jo pokliče čez dva ali tri tedne in se pregleda protitelesa, da se ugotovi, ali gre za staro okužbo.
Ginekolog preverja tudi tveganje za razvoj nosečniške sladkorne bolezni. Raven sladkorja v krvi na tešče naj ne bi presegla vrednosti 5,0 mmol/l. V primeru, da krvni sladkor presega to vrednost, vas napotijo na obravnavo v diabetološko ambulanto. V ostalih primerih vam predlagajo testiranje z obremenilnim testom z glukozo (OGTT), ki se opravi med 24. in 28. tednom nosečnosti. Ob vsakem pregledu v nosečnosti izvedejo tudi urinske preiskave, in sicer na prisotnost bakterij in beljakovin. Preverjajo se vrednosti albumina in sediment.
Naprednejše Preiskave za Odkrivanje Kromosomskih Nepravilnosti
Nosečnice pogosto izrazijo željo po preiskavah za določitev kromosomskih napak pri plodu. Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline je presejalna preiskava za ugotavljanje Downovega sindroma ter trisomije kromosoma 13 in 18, ki se lahko izvede med 11. in 14. tednom nosečnosti. Povečana nuhalna svetlina je lahko povezana tudi z drugimi kromosomskimi napakami ploda. Zmožnost te preiskave, da odkrije plod z Downovim sindromom, je 75-80 %.
Z dodanim dvojnim hormonskim testom, ki vključuje določitev serumskih vrednosti beta-HCG in PAPP pri nosečnici, se zmožnost odkritja plodov z Downovim sindromom poveča na več kot 90 %. Ta test se običajno opravi med 10. in 14. tednom nosečnosti. V primeru, da niste opravili merjenja nuhalne svetline in obstajajo možnosti za kromosomske nepravilnosti, se lahko izvede četverni hormonski test. Ta izračuna tveganje za Downov sindrom ali okvaro nevralne cevi pri plodu in odkrije približno 60 odstotkov plodov z Downovim sindromom. Najboljši čas za ta test je med 16. in 18. tednom nosečnosti.
V zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja tudi testiranje proste plodove DNA (NIPT test). Ta neinvaziven presejalni test, ki se opravi z odvzemom ene epruvete krvi nosečnice, z 99,3 % zanesljivostjo določi Downov sindrom in nekatere druge najbolj pogoste kromosomske nepravilnosti. Izvid je znan v manj kot tednu dni. Pred odločitvijo za NIPT test je nujno opraviti ultrazvočni pregled zgodnje morfologije ploda in ocene kromosomskih znakov.
Za dokončno diagnozo kromosomopatij se uporabljajo invazivne diagnostične preiskave, kot sta amniocenteza (od 15. tedna nosečnosti dalje) ali biopsija horionskih resic (med 11. in 14. tednom nosečnosti). S temi preiskavami se izvede kariotipizacija ploda, ki potrdi ali ovrže morebitne kromosomske nepravilnosti.
Pomembnost Rednih Sistematičnih Pregledov
V Sloveniji je za zdravo nosečnico predvidenih deset preventivnih sistematičnih pregledov in trije ultrazvočni pregledi, ki jih praviloma opravi izbrani osebni ginekolog. Prvi pregled vključuje podroben pogovor o zdravju in družinski anamnezi, ginekološki pregled ter odvzem brisa materničnega vratu, če ni bil opravljen v zadnjih treh letih ali če njegov rezultat ni bil ugoden. Pregledi potekajo v določenih tednih nosečnosti, na primer med 8.-12. tednom (prvi ultrazvočni pregled), okoli 24., 28., 32., 35. in 40. tednom nosečnosti. Dodatni pregledi se lahko opravijo po presoji ginekologa, še posebej v primeru večplodne nosečnosti ali zdravstvenih težav.
V času nosečnosti se opravijo tudi ultrazvočni pregledi. Prvi ultrazvočni pregled poteka do 12. tedna nosečnosti, običajno z vaginalno sondo, kjer se oceni, ali se nosečnost razvija v maternici, koliko plodov je, in ali je plod živ. Drugi ultrazvočni pregled se opravi med 11. in 14. tednom (nuhalna svetlina in dvojni hormonski test). Tretji, tako imenovani morfološki pregled, poteka med 19. in 23. tednom, ko se natančno ocenjujejo plodovi organski sistemi, rast, količina plodovnice ter struktura in lega posteljice. Četrta ultrazvočna preiskava se opravi med 35. in 37. tednom nosečnosti.
Ostale Pomembne Preiskave in Spremljanje
Okoli 4 tedne pred porodom, med 35. in 37. tednom nosečnosti, se priporoča odvzem brisa nožnice in zadnjika na Streptokok skupine B (Streptococcus agalactiae - SA). V primeru okužbe nosečnica med porodom prejme intravenozno ustrezno antibiotično terapijo, s čimer se uspešno prepreči hud zaplet zaradi okužbe pri novorojenčku, kot je sepsa.
Od 35. tedna nosečnosti dalje se lahko opravi zunanja porodniška preiskava, kjer se z merjenjem razdalje med vrhom sramne kosti in svodom maternice okvirno oceni primernost velikosti ploda glede na trajanje nosečnosti. Ob predvidenem dnevu poroda in po njem se izvede kardiotokografija (CTG), ki snema plodove srčne utripe in mišični tonus maternice za oceno stanja ploda.
Animacija za izobraževanje pacientov: Porod in vaginalni porod
Skrb za novorojenčka se začne že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primerne življenjske navade bodoče mamice so ključni, vendar pa sodobna medicina s pomočjo številnih krvnih in drugih preiskav v nosečnosti ponuja dodatno varnost in omogoča zgodnje odkrivanje ter obravnavo morebitnih težav, s čimer se zagotovi najboljši možni izid za mater in otroka.
Pomembno obvestilo: Informacije na tej spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. Namenjene so zagotavljanju splošnih informacij in niso prilagojene za posebne potrebe posameznika.
tags: #krvni #izvidi #v #nosecnosti