Zdrava prehrana nosečnice vpliva na zdravo rast in razvoj plodu. Stara ljudska reka »noseča ženska mora jesti za dva« in »vsaka nosečnost stane žensko en zob« danes le delno držita. V začetku nosečnosti so plodove potrebe tako majhne, da jih pri dobro prehranjeni nosečnici lahko celo zanemarimo. Seveda pa to ne drži v drugi in tretji tretjini nosečnosti. Pri slabši prehranjenosti nosečnice ali če nosečnica kake snovi v dnevni prehrani ne dobi dovolj, si plod to snov vzame iz njenega telesa: npr. kalcij iz kosti ali zobovja, železo iz krvi … Zato je prav, da se nosečnost načrtuje in se tako bodoča mamica tudi v prehranskem smislu pripravi nanjo. Uravnoteženo prehrano, ki varuje pred nastankom deficitarnih bolezni. Tako pri nosečnici ne sme priti do pomanjkanja beljakovin. Priporočen povprečen vnos beljakovin na kg telesne mase na dan je 0,8 g; govora je seveda o visokovrednih beljakovinah, ki so v mesu, mleku, jajcih, ribah … Od 4. Pri nosečnicah, ki so mlajše od 18 let, pa so dnevne beljakovinske potrebe nekoliko višje, ker so le-te potrebne še za njihovo rast in razvoj. Za izkoristek beljakovin je pomembno, da nosečnica zaužije hrano primerne energijske vrednosti.
Za celotno obdobje nosečnosti je po novejših raziskavah dodatno potrebnih 300 MJ (71700 kcal). Te potrebe je priporočljivo enakomerno pokrivati skozi vso nosečnost z dodatnim uživanjem 200-250-300 kcal/dan. Energijske potrebe se zvišujejo z dolžino nosečnosti in naj jih pretežno pokrivajo kompleksni ogljikovi hidrati (ne pa maščobe in sladkorji). Telesna teža v nosečnosti se naj poveča le za 12,5-13 kg!
Beljakovine in njihovi viri v nosečnosti
Uživanje polnovrednih beljakovin v obliki mesa pomeni, da je izbor mesa širok: teletina, mlada govedina, mlada divjačina, perutnina (domača in divja), drobnica, ribe … Pri ribah je zaradi onesnaženosti voda potrebna previdnost, priporočene so manjše ribe, nikakor pa ne tuna, mečarica, morski pes … Nosečnice velikokrat rib ne marajo. Poleg mesa naj nosečnica uživa še delno posneto mleko in mlečne izdelke iz posnetega ali delno posnetega mleka, jajca in jajčne izdelke, ker bo poleg visokovrednih beljakovin zaužila še določene minerale in vitamine.
Sadje in zelenjava: Ključna za prebavo in vitamine
Prav je, da nosečnica zaužije vsaj 600-800 g sadja in zelenjave skupaj na dan. Sadje in zelenjava dajeta organizmu veliko prehranskih vlaknin, ki dobro urejajo prebavo ter vplivajo na absorpcijo energijskih in najpomembnejših hranil iz črevesja. Obenem sta bogat vir vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki jih nosečnica še kako potrebuje za ohranjanje svojega zdravja in za zdrav razvoj otroka. Sadje in zelenjava naj bosta iz neposredne domače okolice in - če je le mogoče - eko pridelave. Nosečnica naj uživa sadje in zelenjavo tako v termično obdelani kot v presni obliki. Presno živilo namreč zagotovi več vitaminov!
V nosečnosti ne sme priti do pomanjkanja folne kisline, ker se lahko otrok rodi s hudo deformacijo; folna kislina je topna v vodi in jo termična obdelava uniči. Pomanjkanje folne kisline v nosečnosti je kar pogosto, ker se potrebe po tem vitaminu v nosečnosti zelo povečajo. Za nosečnico so pomembni tudi v maščobah topni vitamini: A, D, E in K.
Varnost živil v nosečnosti: Kaj je prepovedano?
Prehrana nosečnice mora biti varna - ne sme vsebovati zdravju škodljivih snovi (patogenih mikroorganizmov, toksinov, plesni, zajedavcev, škropiv in drugih fitofarmacevtskih snovi …). Če sadje in zelenjavo pred uporabo samo splaknemo pod tekočo vodo, najbrž ne odstranimo vsega, kar zahteva higiena prehrane. Če pa poskrbimo za pravilno čiščenje, bomo odstranili do 90 % ostankov pesticidov in celo kopico drugih zadev, ki nam kaj lahko pokvarijo tek, če pomislimo nanje. Nevarnost za zdravje pomenijo med drugim deli žuželk, ostanki umetnih gnojil in bakterije, na primer salmonele, E. coli. Operimo sadje in zelenjavo v hladni ali mlačni vodi z dodatkom sode bikarbone ali limoninega soka. Nekateri pridelki, na primer jabolka in kumare, so zaščiteni z voščeno prevleko. Ta lahko vsebuje fungicidne dodatke (proti glivicam), zato povoščena živila pred uporabo raje olupimo.
Zdrava prehrana nosečnice mora biti tudi varovalna. V nosečnosti ne sme priti do pomanjkanja folne kisline, ker se lahko otrok rodi s hudo deformacijo; folna kislina je topna v vodi in jo termična obdelava uniči. Pomanjkanje folne kisline v nosečnosti je kar pogosto, ker se potrebe po tem vitaminu v nosečnosti zelo povečajo. Za nosečnico so pomembni tudi v maščobah topni vitamini: A, D, E in K.
V prehrani nosečnice je pomembno, da le-ta vsebuje čim manj dodane kuhinjske soli. Nosečnice so pogosto žejne. V nosečnosti se včasih pojavijo posebne, tudi nenavadne želje po določeni hrani in jedeh, ki so lahko tudi škodljive ali nedostopne. Lahko pa se pojavi tudi odpor do nekaterih živil in jedi. Nekaterim nosečnicam je že vonj po določeni hrani/živilu odvraten (vonj po ocvrtem, po ribah, česnu, čebuli, kislem zelju …), nekatere spet težko prenašajo sveže mleko (tedaj priporočamo fermentirane mlečne izdelke ali druge vrste mleka, npr. rastlinsko mleko).
Žganim pijačam naj se nosečnica izogiba, ker je alkohol za plod še posebej strupen. Izjemoma lahko spije kozarec dobrega vina ob večjem obroku hrane, toda le občasno! Nekatera črna vina vsebujejo precej železa, zato imajo prednost pred belimi. Tudi pri pitju prave kave in pravega čaja je potrebna previdnost, še bolje je, če se jima nosečnica odpove.
Obroki in priprava hrane
Obroki hrane v dnevnem jedilniku nosečnice morajo biti enakomerno porazdeljeni čez dan. Priporočamo 4-6 obrokov na dan. Ne smejo biti preobilni, da ne bi povzročili neprijetnega tiščanja. Vsak glavni obrok (zajtrk, kosilo, večerja) mora vsebovati sadje in primerno količino zelenjave ali, še bolje, oboje skupaj. Previdnost priporočamo tudi pri uporabi začimb in zelišč. V nosečnosti so neprimerne ostre začimbe in zelišča. Optimalno količino hranil naj nosečnica poskuša zaužiti iz zdrave, uravnotežene, raznovrstne in zdravo pripravljene hrane. Prehranska dopolnila naj se uvedejo izrecno le na priporočilo ginekologa - nikoli ne na lastno pest! Na podlagi krvnih analiz se bo ginekolog odločil za potrebnost in vrsto dopolnila, nosečnica se pa mora držati priporočenega odmerka; prav gotovo bodo škodljiva ob nepravilnem, previsokem doziranju in ob istočasnem jemanju več različnih!
Prepovedana živila in razlogi za to
Med nosečnostjo je zdrava in raznolika prehrana izjemnega pomena - navsezadnje mora nerojeni otrok dobiti vsa pomembna hranila, ki jih potrebuje za najboljši možni razvoj. Številne nosečnice se zato upravičeno sprašujejo: "Česa se med nosečnostjo pravzaprav ne sme jesti?" Podrobneje si oglejmo osem živil, ki jih je treba vsekakor odstraniti iz prehrane nosečnice. Zakaj? Ker so lahko okužena s povzročitelji salmoneloze, listerioze ali toksoplazmoze in predstavljajo resnično tveganje za mater in otroka. O nevarnostih zastrupitve s hrano med nosečnostjo smo se pogovarjali tudi z ginekologi.
- Surova ali premalo kuhana jajca: Za čas nosečnosti to pomeni, da se poslovite od majoneze, tiramisuja, umešanih jajc in omlet z mehkimi rumenjaki in beljaki. Surova ali premalo kuhana jajca so namreč lahko okužena s salmonelo. Če se jajcem ne želite odpovedati, jih kuhajte ali cvrite vsaj deset minut.
- Surovo ali krvavo meso: Res je, da je za ljubitelje mesa komaj kaj bolj okusnega kot sočen zrezek. Toda nosečnice srednje pečenim zrezkom in drugim jedem iz surovega mesa, kot je goveji tatar, raje recite: Ne, hvala! Uživanje tega mesa lahko namreč povzroči toksoplazmozo.
- Surove suhomesnate izdelke (pršut, salama): Ko pomislimo na pršut in salamo, se običajno najprej spomnimo na Italijo in kulinarične dobrote naše sosede, žal pa nosečnice ne smejo uživati surove šunke in klobas. Tako kot v surovem mesu se lahko tudi tu skrivajo povzročitelji toksoplazmoze in listerioze, zato jih med nosečnostjo ne smete uživati.
- Surove ali surovo dimljene ribe in nekatere vrste rib: Ljubiteljice sušija in makija, pozor. Surovim ali surovo dimljenim filejem se boste morale med nosečnostjo odpovedati, saj obstaja nevarnost listerioze in toksoplazmoze. Bodoče matere se morajo izogibati tudi tuni, morskemu jeziku ali mečarici - te vrste rib so običajno polne živega srebra.
- Siri iz surovega mleka: Siri iz surovega mleka, kot so camembert, gorgonzola, feta in brie, so sicer izjemno okusni, vendar jih nosečnicam odsvetujemo. Zakaj? Ker mleko med proizvodnjo ni segreto in lahko vsebuje patogene organizme, kot je listerija. Pri nakupu sira vedno preverite, ali je bil pasteriziran.
- Predpakirana ali neoprana solata: Če ne veste, katero bi najraje izbrali, je med nosečnostjo zagotovo sveža solata edina prava izbira. Zaradi tople in vlažne mikroklime v predpakirani solati se namreč patogeni organizmi, kot je listerija, lahko še posebej hitro razmnožujejo. Poleg tega so številni odrezani robovi zelenjave dobra površina za razvoj mikroorganizmov.
- Neoprano sadje in zelenjava: Skoraj nič ni bolj zdravega od sadja in zelenjave. Vendar pa morajo nosečnice sadje temeljito oprati in po možnosti olupiti. V olupku se namreč lahko nahajajo paraziti, pred katerimi se je bolje zaščititi.
- Alkohol: Če imate razlog za praznovanje in nazdravljanje, ga prestavite na poznejše obdobje nosečnosti ali pa se odločite za brezalkoholno različico. To pa zato, ker je, kot vsi vemo, alkohol med nosečnostjo popolnoma prepovedan. Citotoksin namreč s krvjo vstopi v obtok nerojenega otroka in lahko povzroči resne poškodbe, zlasti možganov.
Čeprav je seznam živil, ki jih med nosečnostjo ne smete jesti, dobro znan, se vam kljub temu lahko zgodi, da pomotoma pojeste nekaj prepovedanega in se zastrupite s hrano ali pa vas doleti celo kaj hujšega. Najpomembneje je, da ne zaženete panike! Ni namreč vsako živilo že v osnovi kontaminirano. Če ste nevede zaužili surovo živalsko hrano, najprej skrbno spremljajte svoje zdravje in v primeru dvoma poiščite zdravniško pomoč. Okužbe s hrano, ki jih povzročajo patogeni listerije in toksoplazme, lahko škodujejo nerojenemu otroku. Simptomi okužbe so razmeroma neznačilni - v primeru suma je treba opraviti bolj natančne preiskave. V okviru pregledov, ki potekajo v nosečnosti, je kontrola krvi na protitelesa proti toksoplazmi del rutinskih preiskav. Če imate v krvi že dovolj protiteles, ste imuni in zato ni akutnega tveganja za nerojenega otroka. V primeru okužbe s salmonelo lahko pride zaradi hude driske do velike izgube vode in soli. Sama salmonela ne prehaja v maternico, zato v nasprotju s toksoplazmo in listerijo ne predstavlja neposrednega tveganja za plod. Lahko pa se zgodi, da se novorojenček neposredno okuži s salmonelo, če se ob rojstvu z blatom dodatno izločajo bakterije, s katerimi pride v stik.
Zastrupitev s hrano navadno povzročijo bakterije, ki so se naselile v hrano, ki smo jo zaužili. Nekateri od teh patogenov proizvajajo toksine, ki negativno vplivajo na prebavo. To lahko povzroči trebušne krče, drisko in bruhanje, včasih celo vročino. Simptomi običajno izzvenijo sami od sebe po enem ali dveh dneh. Večina mikrobov ne prodre v placento in v osnovi ne predstavlja neposredne nevarnosti za nerojenega otroka. Ustrezen vnos tekočine in mineralov je pri tem še posebej pomemben, da se izognemo dehidraciji in prezgodnjemu porodu. Na splošno so nosečnice zaradi sprememb v imunskem sistemu bolj dovzetne za okužbe, zato morajo posebno pozornost nameniti ustrezni higieni v kuhinji. Med nosečnostjo se lahko cepite tudi proti hepatitisu A, še enem pogostemu vzroku zastrupitve z okuženo hrano.
Driska med nosečnostjo je pogostejša, kot si mislite. V večini primerov so vzroki zanjo neškodljivi in ne pomeni vedno okužbe, ki jo povzročajo nevarni mikrobi. Mehkejše blato lahko, zlasti v zgodnji nosečnosti, povzročijo hormonske spremembe in sprememba prehrane, predvsem uživanje hrane, bogate z vlakninami. Tudi neškodljive virusne okužbe lahko povzročijo kratkotrajno drisko, ki pa ne vpliva na potek same nosečnosti. Če pa driska traja več kot tri dni in jo spremljajo vročina, krčevite bolečine v trebuhu ali primesi krvi, obvezno poiščite zdravniško pomoč.
Kranjska klobasa v nosečnosti: Tradicija in varnost
Kranjska klobasa, priljubljen mesni izdelek iz svinjskega mesa in izbranih začimb, se zagotovo večkrat znajde na naših krožnikih. Pa vendar marsikdo še vedno ne ve, kako se pravilno skuha in postreže. Izdelovanje klobas je globoko zakoreninjeno v slovenski tradiciji. Ob nekdaj najbolj razširjenem posvetnem prazniku slovenskega človeka (koline ali fúrež) so zaklali prašiča in izdelali določene izdelke, med katerimi so bile tudi kratko dimljene mesene klobase ali mesénke in sveže krvave klobase ali prténk. Predvidevamo, da so ob tem pomembnem prazniku izdelovali tudi kranjski podobne klobase, a so jih nekoliko drugače poimenovali. Kranjska klobasa, kot jo poznamo danes, se je razvila šele v 19. stoletju, v času Avstro-Ogrske monarhije. O tem, kje naj bi bil rojstni kraj priljubljene slovenske klobase, kroži veliko zgodb. Lastijo si jo v Trzinu pri Domžalah, kjer je bilo v 19. stoletju veliko mesarjev, ki so s klobasami zalagali tržišče vse do Celovca in Dunaja. Prebivalci Kranja seveda trdijo, da je dobila ime po njihovem mestu. Zagotovo pa je še najbolj verjetna razlaga, da je kranjska klobasa preprosto kar klobasa s Kranjskega.
Najstarejša omemba klobase z nazivom "kranjska" je iz leta 1896 v knjigi znamenite kuharice Katharine Prato "Süddeutsche Küche".
Kranjska klobasa je slovenska narodna jedi in unikaten živilski izdelek, ki je značilen za Slovenijo in razpoznaven v svetu. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom "Kreiner Wurst", v angloameriškem pa kot "Kransky Sausage". K njeni popularnosti so zagotovo veliko pripomogli slovenski izseljenci, ki so v novih življenjskih okoljih od 19. stoletja naprej poskušali najti eno od oblik svojega ekonomskega obstoja tudi z izdelovanjem kranjskih klobas. Priljubljenost v ZDA pa ji je zagotovo prinesla pot v vesolje - leta 2006 je ameriška astronavtka nekaj kranjskih klobas vzela s seboj na vesoljsko postajo.
Še danes se izdeluje po izvirnem receptu. Leta 2013 je bil v Sloveniji sprejet odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas, ki določa njeno sestavo, način izdelave in kriterije kakovosti. Izdeluje jih zgolj enajst certificiranih izdelovalcev po izvirnem receptu iz druge polovice 19. stoletja. In kakšna je prava kranjska klobasa? Prava kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 75 do 80 odstotkov kvalitetnega svinjskega mesa in največ 20 odstotkov trde slanine. Dovoljeni dodatki so še voda, sol, česen in poper. Z nadevom se napolnijo prašičja čreva, ki se zašpilijo v pare s sklenjenima koncema. Kranjska klobasa se nato prekadi z bukovim lesom in pasterizira.
Kako jo pravilno skuhamo?
Kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in kuhamo do vretja. Nato kozico odstavimo in klobaso pustimo v vodi še 10 minut. Toplo klobaso postrežemo s kislim (praženim) zeljem ali repo, hladno pa z žemljo, gorčico, nastrganim hrenom in vrčkom piva (tudi kozarcem vina). Seveda lahko kranjsko klobaso uporabimo še na veliko drugih načinov. Odlično se obnese v enolončnicah in obarah, saj jim doda prijeten okus. Če klobaso tanko narežemo, je primerna za oblogo pice, kanapeje, nabodala ali različne solate. Vsekakor je možnosti veliko, zato nikar ne ostanite zgolj pri tradiciji, temveč bodite ustvarjalni!
Meso vsebuje dragocene hranilne snovi, ki jih v večji količini rabijo nosečnice: železo, vitamin B12 in cink. Kljub temu pa je ustrezna količina mesa v prehrani bistvenega pomena za uravnoteženo prehrano v nosečnosti. Za nosečnice so priporočljive vrste mesa, kot so pusta govedina, perutnina in svinjina. Pripravimo jih tako, da imajo čim nižjo vsebnost maščob. Zato se izogibajte paniranju in cvrenju. Ker meso vsebuje holesterol, na jedilniku ne bi smelo biti več kot trikrat na teden po 100 gramov mesa. Jejte le dobro kuhano in pečeno meso, saj tako zmanjšate tveganje za okužbo s salmonelo. Med nosečnostjo ne uživajte jeter, saj visoko vsebnost vitamina A. Velike količine vitamina A pa lahko škodujejo nerojenemu otroku, predvsem v prvi polovici nosečnosti. Izogibajte se surovih posušenih klobas in salam, saj pogosto vsebujejo patogene, ki so lahko v nosečnosti škodljivi za mater in otroka. Odpovejte se salamam, pršutu in podobnim suhomesnatim izdelkom.
Recepti za zdrave jedi v nosečnosti
- Priprava: tofu in limonin pireV mešalniku zmešamo tofu in limonin sok v pire. Čebulo na drobno sesekljamo, česen stremo. Peteršilj in drobnjak sesekljamo.
- Priprava: sendvič z maslom, gorčico in siromUmešamo maslo, gorčico in limonin sok. S tem premažemo kruhove rezine, po vrhu položimo rezine sira.
- Priprava: pečene postrviMleko razžvrkljamo s soljo, vanj damo očiščene postrvi in jih nekaj časa namakamo. Nato jih vzamemo iz mleka, jih povaljamo v moki in pečemo na segretem maslu (75 g) 4-6 minut na vsaki strani, da lepo porumenijo. Pečene ribe damo na ogreti krožnik in jih postavimo na toplo.
- Priprava: narastek z lečo in rižemLečo namakamo v vodi približno 3 ure, nato vodi dodamo lovor in kuhamo dobre pol ure. Riž kuhamo v zelenjavni juhi (ali vodi). Čebulo zrežemo na kocke, papriko pa na kolobarčke, segrejemo maščobo in oboje malo podušimo. Sir naribamo, zmešamo s skuto, kisom in malo soli. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Riž zmešamo z lečo, s podušeno papriko in čebulo ter maso vlijemo v namaščen model za narastke. Mešanico enakomerno poravnamo in pečemo 40-45 minut.
- Priprava: rulade iz kitajskega zelja s tofujemOd glave kitajskega zelja vzamemo 8 velikih listov (preostanek uporabimo za solato). Liste damo v vrelo vodo in kuhamo 3 minute, nato jih odcedimo. Skuto zmešamo s sojino omako. Grobo nasekljamo arašide. Tofu zmešamo s skuto in polovico arašidov. Za vsako rulado položimo dva lista in po njih porazdelimo tofujev nadev, nato liste zvijemo in spnemo z zobotrebci. Rulade položimo v ognjevarno posodo in pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Limono olupimo in zrežemo na tanke rezine. Rulade obložimo z rezinami limone in potresemo s preostalimi arašidi. Prelijemo z vodo in v pokriti posodi pečemo 35 minut.
Zdrava in raznolika prehrana je najboljša za bodočo mamico in njenega še nerojenega otroka. Čeprav pri prehrani med nosečnostjo pravzaprav ni treba komplicirati, še vedno obstajajo nekatera živila, ki jih nosečnice ne smejo uživati. Predstavljamo vam jih osem, s strokovnjaki pa smo se pogovarjali o tem, kaj se zgodi, če vendarle pomotoma posežete po živilu, ki je v osnovi v času nosečnosti prepovedano. V nadaljevanju preberite, kaj morajo nosečnice upoštevati pri nakupu in pripravi hrane.
tags: #kuhane #klobase #v #nosecnosti