Fenomen spanja pri dojenčkih je na začetku individualna zadeva, toda z majhnimi triki se lahko spremeni. Čeprav mnoge ženske mislijo, da dojenčki, hranjeni z adaptiranim mlekom, spijo dlje, kot tisti, ki pijejo materino mleko, za to obstaja razlog. Dojenčki, hranjeni z adaptiranim mlekom, vedno dobijo isto količino hrane in ko je otrok sit, lažje spi in se ne zbuja. Mame, ki pogosto dojijo, nevede izzovejo težavo, zaradi katere dojenčki nimajo mirnega spanca. Če se dojenček doji, ne popije vedno iste količine mleka in zato vedno znova zahteva novo. Dojenčki obožujejo občutek varnosti v rokah staršev, zato se ponoči pogosto zbujajo, da poleg hrane dobijo še malo mamine nežnosti.
Pomen spanja za otroke
Razumevanje ciklov spanja in dnevno-nočnega ritma dojenčkov
Novorojenčki prvih nekaj tednov ne razlikujejo med dnevom in nočjo. Njihov cirkadiani ritem, notranja ura, ki uravnava budnost in spanec, se šele razvija. V maternici se je dojenček »prehranjeval« na uro, kar pomeni, da ni vajen daljšega obdobja biti brez hrane. Ta že zgodnja navada prehranjevanja na zahtevo se nadaljuje tudi po rojstvu, kar pogosto vodi do pogostih prebujanj. Z razvojem možganov in vplivom zunanjih dejavnikov, kot je svetloba, se cirkadiani ritem postopoma vzpostavlja, običajno okoli osmega tedna starosti, in se v polnosti razvije do prvega leta. Do takrat pa je pomembno razumeti, da je neprekinjeno spanje ponoči za dojenčka še vedno redek pojav.
Vpliv hranjenja na spanje: materino mleko proti adaptiranemu mleku
Obstaja široko razširjeno prepričanje, da dojenčki, hranjeni z adaptiranim mlekom, spijo dlje in mirneje ponoči. Razlog za to je v večji vsebnosti beljakovin in maščob v adaptiranem mleku, ki ga dojenček dlje časa prebavlja, ter v dejstvu, da je količina zaužitega mleka bolj predvidljiva. Dojenčki, hranjeni s formulo, dobijo standardizirano količino mleka ob vsakem hranjenju, kar jim omogoča, da se najejo in dlje časa ostanejo siti. Mame, ki pogosto dojijo, pa nevede izzovejo težavo, zaradi katere dojenčki nimajo mirnega spanca. Če se dojenček doji, ne popije vedno iste količine mleka in zato vedno znova zahteva novo.
Vendar pa je pomembno poudariti, da materino mleko ni le hrana, temveč tudi vir številnih snovi, ki pozitivno vplivajo na dojenčkov razvoj in spanje. Nočno materino mleko je naravno bogato z melatoninom, hormonom spanja, ki ga dojenčki v prvih tednih ne proizvajajo sami. Poleg tega vsebuje triptofan, aminokislino, ki je predhodnik serotonina, ključnega za razvoj možganov, dobro razpoloženje in uravnavanje ciklov spanja in budnosti. Po besedah dr. Darcije Narvaez, raziskovalke zgodnjega otroštva, »starši bi morali vedeti, da materino mleko zvečer vsebuje več triptofana (aminokisline, ki povzroča spanje). Triptofan je predhodnik serotonina, hormona, ki je pomemben za delovanje in razvoj možganov. V zgodnjem življenju zaužitje triptofana vodi do večjega razvoja receptorjev za serotonin. Nočno materino mleko vsebuje tudi aminokisline, ki spodbujajo sintezo serotonina, ki izboljša delovanje možganov, ohranja dobro razpoloženje in pomaga pri ciklusih spanja in budnosti. Zato je za otroke še posebej pomembno, da prejmejo večerno ali nočno materino mleko, ker vsebuje triptofan.«
Strategije za izboljšanje nočnega spanja dojenčkov
Strokovnjaki predlagajo, da dojenčka, starega štiri mesece, odvadite od tega, da zaspi med dojenjem. Vzpostavite novo rutino: pred spanjem mu berite ali zavrtite nežno glasbo. Zatemnite otroško sobo in dojenčka ne budite ponoči zato, da bi ga preoblekli ali nahranili. Vsak dojenček ima svoje lastne spalne in prehranjevalne vzorce in zahteve.
Če se odločite za hranjenje z mlečno formulo ali izčrpavanje materinega mleka, se lahko s partnerjem pri menjavanju hranjenj izmenjujete. Enako lahko postopate, če si mleko zvečer izčrpate in ga shranite v hladilnik (dobro zaprtega pri +4°C do +6°C starega največ dva dni). Pri treh mesecih starosti bo lahko vaš dojenček zdržal od enega do drugega obroka daljši čas in bo zato tudi dlje spal ponoči, namesto podnevi.
Pomembno je vzpostaviti dosledno večerno rutino, ki vključuje umirjene aktivnosti, kot so kopel, branje pravljic ali nežna glasba. Ta rutina pomaga dojenčku razumeti, da se bliža čas za spanje. Zatemnitev prostora ter uporaba belega šuma ali nežnih zvokov lahko dodatno pripomorejo k mirnejšemu spancu. Zavijanje dojenčka v odejo (povijanje) lahko posnema občutek varnosti v maternici in zmanjša Morojev refleks, ki lahko dojenčka prebudi.
Pomen nočnega dojenja za spanje in dobrobit dojenčka
Kljub pogostemu prepričanju o daljšem spanju dojenčkov na adaptiranem mleku, nočno dojenje prinaša številne pomembne koristi, ki jih je vredno upoštevati. Kot smo že omenili, je nočno materino mleko bogat vir melatonina, ki dojenčku pomaga pri uspavanju. Poleg tega je sestava nočnega materinega mleka drugačna od dnevnega; poleg melatonina je bogatejše tudi s triptofanom, ki je ključen za razvoj možganov in dobro razpoloženje.
Nočno dojenje prav tako pomaga vzdrževati zadostno zalogo materinega mleka. Raven prolaktina, hormona, ki spodbuja proizvodnjo mleka, je ponoči bistveno višja. Če se dojenček ponoči doji, to stimulira materino telo k nadaljnji proizvodnji mleka. Nekatere matere opazijo, da imajo ponoči celo več mleka.
Še ena pomembna korist nočnega dojenja je zaščita pred kolikami. Melatonin, ki ga vsebuje nočno materino mleko, sprošča gladke mišice prebavil, kar zmanjšuje tveganje za pojav kolik. Dojenčki, ki se ponoči manj dojijo in nimajo zunanjega vira melatonina, so bolj nagnjeni k kolikam.
Poleg tega raziskave kažejo, da dojenje, še posebej ekskluzivno dojenje, ščiti pred sindromom nenadne smrti dojenčka (SNSD). Vzburjenje dojenčkov med spanjem, ki je pogostejše pri dojenih dojenčkih, pomaga pri ohranjanju varnih faz spanja.
Skupno spanje in čustvena povezanost
Nekateri strokovnjaki zagovarjajo skupno spanje (co-sleeping) kot naravno nadaljevanje otrokove rasti v maternici. Dojenček poleg mleka potrebuje tudi občutek varnosti, ki ga najde v materinem objemu. Kadar se ponoči prebudi, mu mamina toplota, bližina in možnost sesanja dajejo vedeti, da je vse v redu, zato se ob njenih prsih zaziblje nazaj v miren spanec. Skupno spanje lahko materam omogoči tudi bolj konsistenten spanec, saj se nezavedno odzivajo na otrokovo prebujanje, ne da bi jih to popolnoma prebudilo.
Študija iz leta 2007, ki jo je izvedel Doan in sodelavci, je pokazala, da starši dojenčkov, ki so polno dojeni, v povprečju spijo 40-45 minut dlje kot starši dojenčkov, hranjenih po mlečni formuli. Raziskave dosledno kažejo, da imajo doječe matere večjo verjetnost, da delijo posteljo s svojim dojenčkom, kar je povezano z daljšim trajanjem dojenja in izboljšano kakovostjo ter količino celotnega spanca v prvih mesecih.
Vendar pa je pomembno upoštevati varnostne ukrepe pri skupnem spanju, kot so trda vzmetnica, ustrezna temperatura v prostoru in izogibanje spanju v postelji s kadilci ali pod vplivom zdravil.
Nasveti za starše in razbijanje mitov
Mamice se pogosto srečujejo z dvomi o tem, ali in kolikokrat dojiti, posebej ponoči in ko je dojenček že starejši. Nekateri pravijo, da je dojenček razvajen, če ne zna zaspati sam, ampak samo na dojki. Vendar pa je to popolnoma naravno. Otrok namreč poleg materinega mleka in sesanja, ki ga uspava, potrebuje občutek varnosti, ki se ga naužije v materinem objemu. Kadar se ponoči prebudi, mu mamina toplota, bližina, možnost sesanja in belo mleko dajo vedeti, da je vse v redu, zato se ob njenih prsih zaziblje nazaj v miren spanec.
Pomembno je razbiti mit, da mlečna formula ali riževa kašica rešita težave s pogostim prebujanjem dojenčka. Čeprav lahko adaptirano mleko ali gostejša hrana povzročijo, da dojenček spi nekoliko dlje, to ni nujno najboljše za njegov razvoj. Dojenje v grozdih, ki je naravno pri dojenih dojenčkih, je pomemben varovalni dejavnik, ki omogoča, da mleko ne zastaja v telesu preveč časa. Dojeni dojenčki imajo tudi več tako imenovanih »kratkih prebujanj« med spanjem v obdobju 2. in 3. meseca starosti, kar je pomemben faktor pri preprečevanju nenadne smrti v zibelki. Ta kratka prebujanja omogočajo hitrejše odzivanje na zunanje dražljaje, kot so nenadni zvoki ali nelagodje.
Če se dojenček zamenja dan in noč, je priporočljivo, da mu z določenimi signali damo vedeti, kdaj je dan in kdaj noč. Ko dojenček podnevi spi, naj ne bo v popolni temi, prav tako ni potrebno, da je v prostoru čista tišina. Kadar pa je noč, ne prižigajte močnih luči, le nočno lučko za lažje dojenje. Postopoma se bo otrok tako naučil ločiti med dnevnim in nočnim ritmom.
V prvih mesecih življenja je pomembno, da se osredotočimo na izgradnjo trdne in varne povezanosti otroka z mamo, očetom in sorojenci. Na silo izvedene spremembe v spalnih navadah ne prinesejo trajnih rezultatov, zato je bolje slediti toku življenja ob upoštevanju otrokovih potreb.
Če se soočate s težavami s spanjem, je pomembno poiskati pomoč pri pediatru, patronažni medicinski sestri ali IBCLC svetovalki za dojenje. Včasih so težave s spanjem lahko povezane z zdravstvenimi težavami, ki jih mlečna formula ne bo rešila. Pomembno je tudi imeti realna pričakovanja glede količine spanja dojenčka v prvih mesecih življenja. Normalizacija prebujanja dojenčkov v prvih mesecih je ključna za zmanjšanje starševskega stresa in izboljšanje celotne družinske dinamike.