Vprašanje, ali je varno obiskovati savno v prvih dveh tednih nosečnosti, se velikokrat pojavi v povezavi z umetno preprečitvijo nosečnosti (UPN) in splošnim reproduktivnim zdravjem žensk. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti na prošnjo ženske dovoljena do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Izbira metode UPN je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, pri čemer sta obe glavni tehniki, kirurška in medikamentozna, v osnovi preprosti in varni. Vendar pa se poleg teh postopkov porajajo tudi vprašanja o drugih telesnih praksah, kot je savnanje, ki bi lahko vplivale na potek zgodnje nosečnosti ali okrevanje po UPN.
Metode umetne prekinitve nosečnosti
Zgodnje obdobje nosečnosti, do 12. tedna, omogoča prekinitev z uporabo kombinacije abortivnih tabletk. Ta metoda je v približno 95 % uspešna. V določenih situacijah, kot so znane alergije na zdravila, huda ali neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil. Zato je pred izvedbo vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom. Po pregledu ženska zaužije tableto mifepristona (200 mg) in nato odide domov. Če pregled poteka ob koncu tedna, lahko tabletko spije naslednji dan ali čez dva dni doma ob določeni uri. Po zaužitju se lahko pojavijo blaga slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha, ob hkratni blagi krvavitvi iz nožnice ali brez nje.
Drugi del prekinitve nosečnosti z zdravili se opravi v bolnišnici. Zjutraj, čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona, se ženski v nožnico vstavi 4 vaginalete z zdravilom misoprostol. Nato leži 3-4 ure, med katerimi 70 % žensk zakrvavi iz nožnice s sočasnimi krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. To pomeni, da je splav v teku. Bolečine po potrebi ublažimo z analgetiki. Če do krvavitev ni prišlo, dobi ženska dodatne tabletke, ki jih raztopi v ustih, zato lahko ostane na oddelku nekaj ur dlje. Ostalih 25 % žensk močneje zakrvavi nekaj ur po odpustu, torej šele doma. V 3-5 % primerov je ta postopek neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. Po odhodu domov svetujemo nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato še nekaj dni rjavega izcedka. Če je prekinitev nosečnosti z zdravili uspešna, sledi kontrolni pregled pri izbranem ginekologu 14 dni kasneje.
Za dolgoročno obliko kontracepcije se je potrebno dogovoriti z izbranim ginekologom.
Preizkušeno učinkovita kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete. Primerna je predvsem za ženske, ki so že rodile, in tudi za doječe matere. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije brez splošne anestezije. Poseg traja le nekaj minut in je malo boleč - opravi se ga v splošni anesteziji, kar pomeni, da morate priti tešči. Kot vsak kirurški poseg ima tudi ta določena tveganja in zaplete, med katerimi najpogosteje: poškodba maternice ali njeno predrtje, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti ter zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni). V takšnem primeru vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na zaplet in poskrbijo za vašo varnost, kar praviloma zahteva dodatno terapijo (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi ipd.). Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu. Na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.
Zakon določa, da postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje. Pri nosečnosti, ki traja več kot 10 tednov, je treba oddati vlogo za odobritev umetnega splava na komisijo prve stopnje. Postopek se začne na zahtevo nosečnice, za nerazsodno nosečnico pa zahtevajo umetno prekinitev nosečnosti njeni starši oziroma skrbnik. Če komisija meni, da niso izpolnjeni pogoji po 18. členu zakona, zavrne zahtevo. V tem primeru lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje. Če katera od komisij dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja UPN. Podrobne informacije o postopkih UPN in obravnavi na komisijah prejmete pri ginekologu.
Vpliv savnanja na zgodnjo nosečnost
Vprašanje, ali je obisk savne v zgodnji nosečnosti, še posebej v prvih dveh tednih, varen, je kompleksno in se nanaša na vpliv dvignjene telesne temperature na nosečnico in plod. Navodila in priporočila nosečnicam glede savnanja in kopanja v vročih kopelih se zelo razlikujejo. Nekateri popolnoma odsvetujejo, drugi pa menijo, da zmernost in nadzor lahko omogočata obisk savne.
Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., ginekolog in porodničar, pojasnjuje, da vročina v savnah telesu onemogoča oddajanje lastne toplote in dodaja toploto od zunaj, kar povzroči segrevanje telesa. To sproži fiziološke mehanizme za ohlajanje, predvsem znojenje. Stranski učinek je povečan krvni pretok skozi kožo, kar zahteva razširitev ožilja. Posledica je upad krvnega tlaka, ki je pri nosečnicah že tako pogosto nižji. V nogah se vene razširijo, kar lahko povzroči vrtoglavico, poslabšanje počutja in celo omedlevico. Zato savnanje nosečnicam raje odsvetujejo, čeprav ni popolnoma prepovedano. Zdrav organizem, tudi pri nosečnici, se v savni redko segreje na več kot 38 stopinj C. Če pride do tega, je to le za kratek čas in se telo takoj ohladi po izhodu iz savne. Ploda tako ne moremo resno pregreti, kar je sicer glavna skrb nosečnic, pri čemer pa pogosto pozabljajo na lastno počutje in zdravje.
Proti koncu nosečnosti se obremenitve krvotoka in dihal povečajo. Zaradi velikega pretoka krvi skozi maternico in omejenega gibanja trebušne preponke, nosečnica diha predvsem s prsnimi mišicami, kar zahteva napor. Srce in dihala so že tako obremenjeni, zato se potreba po kisiku v pogojih visokih temperatur še poveča. Zato se savnanje nosečnicam v napredovali nosečnosti še bolj odsvetuje.
Savnanje naj bo torej tudi v nosečnosti le način izboljšanja počutja, morda del družabnega dogodka, in vsekakor pri zdravem organizmu. Nikakor pa to ni metoda hujšanja ali preverjanja vzdržljivosti.
Glede na vprašanje o obisku savne v prvih dveh tednih nosečnosti, je pomembno poudariti, da se v tem času po navadi opravlja postopek umetne prekinitve nosečnosti, če je ta indicirana. Po posegu UPN, ne glede na metodo, se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje. Običajno se odsvetujejo tudi izpostavljanje vročini in drugim aktivnostim, ki bi lahko povečale tveganje za zaplete ali poslabšale okrevanje. Zato je v prvih dneh po UPN obisk savne odsvetovan.
Če nosečnost ni prekinjena in ženska nadaljuje nosečnost, je priporočilo glede savnanja v prvih tednih podobno kot pri kasnejših obdobjih nosečnosti: previdnost in posvet z ginekologom. Pregled pri ginekologu po UPN je nujen čez 2-3 tedne, kjer se lahko pogovorite tudi o vseh drugih vprašanjih, vključno z obiskom savne.
Kako vročina vpliva na nosečnice
Obravnava zapletov in psihološka podpora
Zgodi se, da plod v zgodnji nosečnosti odmre (zadržani splav) ali se sploh ne razvija (smetljivo jajce), lahko pa pride do spontanega splava, ki ni popoln (inkompletni splav). Tudi prekinitve nepravilno potekajoče nosečnosti se lahko opravijo na kirurški način ali s tabletkami. Splav, ne glede na to, ali je načrtovan ali ne, navadno pusti v nas vsaj nekaj vprašanj, notranjih dilem in mnogokrat tudi celo paleto čustev, ki jih je potrebno predelati. Kljub temu, da je splav najpogostejši zaplet v zgodnji nosečnosti in torej zelo pogost pojav, to ne pomeni, da ga je lahko preboleti.
Čas ponovnega poskusa zanositve po splavu je različen in odvisen od tega, koliko je bil star plod ter kako je splav potekal. V nekaterih primerih lahko par poskusi zanositi že takoj v naslednjem menstrualnem ciklu, kdaj pa je boljše počakati vsaj dva ali tri, da se maternična sluznica obnovi in telo pripravi na novo nosečnost. O tem, koliko časa je smiselno počakati, se je dobro pogovoriti z izbranim ginekologom.
Če je bil splav nenačrtovan in si ga je par zelo želel, je lahko načrtovanje nove nosečnosti zelo stresno. Pojavi se lahko strah pred ponovnim splavom ter vprašanje, ali je kaj narobe, da se plod ni obdržal. Nekatere ženske lahko doživljajo stisko ob spolnosti, ker jih to spominja na potencialno grožnjo za ponovni splav. Če se izkaže, da ni nič narobe in ženska hitro naravno zanosi, je par pogosto bolj previden pri oznanitvi nosečnosti, saj ima občutek, da si bo prihranil nekaj žalovanja, če se splav spet ponovi.
Zaradi pretekle slabe izkušnje, lahko ženska postane veliko bolj pazljiva in pozorna na morebitne znake, da nekaj ni v redu. S tem ni seveda nič narobe, dokler je to ne začne ovirati pri vsakdanjem življenju. Nosečnost ni bolezen, zato, če ni indikacij za dodatno pazljivost, ni potrebno življenja obrniti na glavo. Ravno dodatni stres, ki si ga ženska povzroči s pretirano pazljivostjo in zaskrbljenostjo, lahko privede do ponovnega splava.
Ljudje, ki s splavom nimajo izkušenj, se marsikdaj ne znajo poistovetiti s to izkušnjo in v dobri veri delijo nasvete, ki pa žal velikokrat niso dobrodošli in ne pomagajo. Ženska, ki je doživela izgubo, rabi svoj čas za žalovanje pa tudi za fizično okrevanje. Morda bo potrebovala le ramo za objem ali uho za poslušanje ter nekoga, ki bo tam zanjo, brez nasvetov in vzbujanja občutka krivde.
V primeru ponavljajočih spontanih splavov je vsekakor nujno raziskati vzrok zanje. Obstaja veliko vzrokov, zakaj se plod ne obdrži. Nekateri od najbolj pogostih razlogov so prirojene ali pridobljene nepravilnosti maternice (na primer maternična pregrada), hormonske nepravilnosti, bolezni ščitnice ali sladkorna bolezen, genetske ali kromosomske nepravilnosti, okužbe, izpostavljenost škodljivim dejavnikom iz okolja ter avtoimune zavrnitvene reakcije. Če se torej splavi ponavljajo, je smiselno opraviti vsaj eno od preiskav, in sicer bolj natančen vaginalni UZ, histeroskopijo, laparoskopijo, HSG (slikanje maternice in jajcevodov), hormonske, genetske in imunološke preiskave.
V določenih primerih se par v primeru ponavljajočih splavov napoti na oploditev z biomedicinsko pomočjo, je pa uspeh v tem primeru odvisen od razloga za ponavljajoče splave. Cilj umetne oploditve je, da se v enem ciklu pridobi več zarodkov, med katerimi se za prenos izbere enega od najboljših in s tem poveča možnost, da se plod obdrži do konca nosečnosti. Žal pa tudi tukaj ni garancije, da bo nosečnost uspela. Nekatere klinike za umetno oploditev sicer dajejo garancijo na uspeh in obljubljajo 100 % uspešno zanositev. Kljub temu pa lahko pride do komplikacij tekom nosečnosti, ki se konča s splavom. Mnogokrat se zgodnjih smrti ploda žal ne da preprečiti s kakršnim koli drugačnim ravnanjem, saj gre za naravno selekcijo neustrezno razvitega ploda.
Pomembno je, da ženska slabe izkušnje ne ‘vleče’ naprej. Spomin na nerojenega otročka bo verjetno vedno ostal in vedno bo vsaj malce boleč, vendar je hkrati pomembno, da vas ta slaba izkušnja ne zaznamuje in omejuje, predvsem pa, da zanjo ne krivite sebe. Tudi, če ste se za splav odločile po svoji volji, če torej ni bil spontan, v tistem obdobju verjetno niste videle drugega izhoda. Najverjetneje bo zanositev po splavu, kasneje, ko boste na nosečnost pripravljene, še vedno možna.
Kaj lahko sama naredita, če se vama zgodi splav? Pustita si čas in prostor za žalovanje. Komentarje, ki vama ne služijo, v smislu "to je zelo pogosto" ali "saj sta še mlada", preslišita ali povejta, da jih ne potrebujeta, ker rabita svoj čas. Ko začutiš, da lahko narediš korak naprej, naredi en korak, ne teči maratona k novi nosečnosti. Tvoje telo in um naj si opomoreta, saj predstavljata bazo in temelj za naslednjo zdravo nosečnost. O svojih morebitnih stiskah govori z ljudmi, ki ti znajo pomagati, ne le z ljudmi, ki te imajo radi.
Žal se splava mnogokrat ne da preprečiti, zato stroga izolacija ali ležanje navadno nimata večjega smisla (razen ko gre za rizično nosečnost in vam je svetovan strogi počitek). Ženska naj bo na začetku nosečnosti seveda bolj pazljiva pri denimo športih ali drugih aktivnostih, kjer obstaja večje tveganje za poškodbo in posledično splav, vendar to ne pomeni, da preneha živeti svoje običajno življenje. Držita se pravil zdravega življenja, ki tudi sicer veljajo za vse nas, na primer prenehanje kajenja, abstinenca od alkohola ali drog, zdrava prehrana, dodajanje vitaminov in mineralov, po katerih je v nosečnosti večja potreba, ter izogibanje stresu oz. učinkovito obvladovanje le-tega. Paziti je potrebno tudi na določene gibe, sploh če ženska opravlja fizično naporno delo.
Naravna zanositev je po splavu popolnoma realna možnost večine žensk. Predelaj žalost, jezo, razočaranje in vsa ostala neprijetna čustva, ki jih čutiš, potem pa naj ta otroček ima posebno mesto v tvojem srcu.
V primeru, da se odločate za umetno prekinitev nosečnosti, je pomembno, da ste se za to odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo lahko podpora partnerja ali dobrih prijateljev. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu. Če ste se za umetno prekinitev nosečnosti že odločili, sta vam na voljo dva načina prekinitve: prekinitev nosečnosti z zdravili in kirurška prekinitev nosečnosti v splošni anesteziji. Z obema načinoma prekinitve imamo veliko izkušenj. Oba načina sta varna in učinkovita, z malo stranskimi učinki, zapleti pa so redki. Noben način ni boljši, razlikujeta pa se v postopku izvedbe.
V primeru ponavljajočih se splavov je ključnega pomena temeljit diagnostični postopek, ki lahko razkrije vzrok in omogoči ciljno zdravljenje ter poveča možnosti za uspešno nosečnost v prihodnosti. Pri tem je pomembna podpora in sodelovanje z zdravstvenim timom ter medsebojna podpora partnerjev.