Vzgoja in izobraževanje sta področji, ki nenehno iščeta načine za izboljšanje pogojev dela in vrednotenje opravljenega dela vseh zaposlenih. Nedavna uvedba nove ureditve delovnega časa (UDČ) je bila zasnovana z namenom izenačiti obremenjenost in s tem zagotoviti ustrezno vrednotenje dela vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (VIZ). Vendar pa se ob tem pojavljajo vprašanja o njeni dejanski pravičnosti in koristih, še posebej za določene skupine, kot so knjižničarji.
Neenakosti v vrednotenju dela: Problem razredništva
Ena izmed najbolj perečih in očitnih težav v sistemu VIZ je neizenačenost in neenakost v vrednotenju dela, ki jo sistemsko najbolj poudarja poklic razrednika. Cilj nove UDČ naj bi bil izenačiti obremenjenost, vendar obstajajo pomisleki, da ta cilj ne bo dosežen, temveč se bo problem celo poslabšal. Vrednotenje dela razrednika je že vrsto let predmet razprav. Leta 2011 so se v sindikatih resno pripravljali na upravičen pritisk z bojkotom izbranih nalog, povezanih z razredništvom. Vendar so bili ti načrti opuščeni zaradi gospodarske krize in sprejetja ZUJF, kasneje pa še nadaljnjega varčevanja.
Vendar pa se je že takrat pojavilo vprašanje ustreznega plačila za to dodatno delo. Leta 2015 je eden od ravnateljev na javni televiziji izjavil, da je delo razrednika vredno najmanj 80 evrov neto na mesec. Če to pomnožimo, dobimo 160 evrov, kar bi pomenilo, da je realna ocena okoli 120 evrov na mesec. V obstoječih razmerah, ko postaja poklic razrednika iz leta v leto strokovno zahtevnejši in napornejši, je znesek 120 evrov na mesec miloščina. To dejstvo vodi v razvrednotenje učiteljskega poklica. Javnost in odločevalci se soočajo z vprašanjem, zakaj je izobraževanje vredno manj. Dokler se zaposleni v VIZ ne bodo, podobno kot zdravniki, upali postaviti ultimat z grožnjo bojkota, bodo v boju z delodajalcem izgubljali.
Pogajalska uravnilovka in specifične zahteve
Druga težava, ki jo SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture) pogosto "tišči navzdol", je t.i. pogajalska uravnilovka ali pogajanje v "paketu", ki temelji na proračunski vrednosti stavkovnega proračuna. Vsak dobi svoje drobtinice, kar pa ne rešuje specifičnih problemov posameznih skupin. Obstaja strah pred razpadom sindikalne skupnosti ali strukture, če bi se zahteve predstavile bolj specifično, z grožnjo specifičnega bojkota za dostojno plačilo razredništva, čeprav niso vsi zaposleni v VIZ razredniki. Sindikat bi lahko solidarno podprl vsako akcijo pritiska ali bojkot katerekoli razvrednotene skupine v VIZ, vključno s socialno najbolj kritičnimi skupinami, kot je to že počel.
Pomembno je reševanje specifičnih problemov znotraj 40.000 zaposlenih v VIZ, ne pa uspeh v obliki skupnega, v paket uravnilovke zapakiranega, pripogajanega zneska, ki bi zadovoljil finančno ministrico ali druge odločevalce. Zaposleni v VIZ so kot vojska, armada, ki lahko zasede največji trg, vendar so neoboroženi in nenevarni. Lahko bi metali granitne kocke ali streljali s fračami, vendar obstajajo tudi bolj inteligentna in učinkovita "orožja" za doseganje dokončnih rešitev v specifičnih konfliktih, ne da bi se pri tem odtujili ali izgubili močno strukturo.
Posebnosti poklicev in izvajanje pouka
Nova ureditev delovnega časa se sooča tudi z izzivi zaradi specifičnosti posameznih šol in izvajanja pouka. Niso vse šole organizirane na enak način, niti ne učijo vsi samo slavistov, matematikov ali družboslovcev. Obstajajo poklicne šole s specifičnimi strokovnimi predmeti, kjer dijaki odhajajo na prakso. Na srednjih šolah se izvaja praktični pouk, ki je strnjen in kjer so dijaki v delavnici le določene dni v tednu. Učitelji pogosto učijo na večih šolah z različnim številom ur.
Krepitev integritete učencev v osnovnih šolah
Postavitev omejitve na največ 7 ur pouka na učitelja na dan, medtem ko dijak lahko ima 8 ur, delavnica pa je na drugi lokaciji, ustvarja birokratske anomalije. Učitelj, ki uči 9 modulov, od katerih eden traja 5 ur, drugi tri ure, in sodeluje z drugimi predmeti, se sooča s težavami pri postavitvi urnika. To lahko vodi v uvedbo delovnih sobot, kar pa ne bo navdušilo staršev in dijakov, ki se bodo morali vračati na šolo popoldan ali ob sobotah, da bi se opravile vse ure.
Delovna obveznost učitelja obsega tudi druge naloge, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju urnika. Posebnosti posameznih šolskih predmetov je treba upoštevati vsaj v tretji meri. Na tak način bo kakovost dela sčasoma padla, čeprav ne takoj.
Knjižničarji v VIZ: Nadomeščanje in neplačano delo
Medtem ko se razprave o novi UDČ osredotočajo predvsem na učitelje, ostajajo nejasne posledice za druge strokovne delavce v VIZ, kot so knjižničarji. Knjižničarji se namreč pogosto soočajo z dodatnimi nalogami, ki niso neposredno povezane z njihovim osnovnim poklicem. V času dela v knjižnici bodo še vedno nadomeščali učitelje, hodili na športne dneve, izvajali tehniške dneve, vodili učence k zobozdravniku in jih spremljali na ekskurzijah.
Vse to se jim nič ne bo plačalo, niti ne bo štelo za doprinos ur, ki bi jih lahko koristili kot dopust. To postavlja resno vprašanje pravičnosti in ustreznega vrednotenja njihovega dela. Nova UDČ naj bi izenačila obremenjenost, vendar se zdi, da v praksi ne prinaša konkretnih izboljšav za knjižničarje. Njihovo delo, ki je že tako zahtevno zaradi kombinacije knjižničarskih in pedagoških nalog, se s temi dodatnimi obveznostmi še dodatno obremenjuje, ne da bi bilo ustrezno nagrajeno ali priznano.
"Fasada" nove ureditve in spregledana vsebina
Dobra stran nove ureditve je "fasada" - celotna sistemizacija delovnega časa, dopustov, odmorov in praznikov. To so stvari, ki so jih učitelji že poznali in jih (ne)uspešno razlagali javnosti. Upamo, da bo javnost zdaj malo bolj naklonjena in bo objektivno razumela učiteljev delovni čas. Vendar pa vsebina učiteljevega dela pri posameznem predmetu, kar je bistveno za učence, pri novi ureditvi preveč spregledana.
Nova ureditev prinaša določene pozitivne spremembe glede transparentnosti delovnega časa, vendar se zdi, da ne naslavlja dovolj učinkovito temeljnih problemov, kot so neenakomerno vrednotenje dela, prenizko plačilo za dodatne obveznosti in specifične potrebe različnih izobraževalnih ustanov. Potrebno je nadaljnje pogajanje in iskanje rešitev, ki bodo resnično izboljšale položaj vseh zaposlenih v VIZ in povečale kakovost izobraževanja.
tags: #ldn #solskega #centra #porodniska