Otroška koža je čudovita, nežna in občutljiva, zato zahteva posebno pozornost in skrb. Že od rojstva dalje se naša koža nenehno spreminja. Dojenčki začnejo svoje življenje v plodovnici v materinem trebuhu, po rojstvu pa se mora njihova koža hitro prilagoditi novemu in bolj suhemu okolju. Ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo vedeti o dojenčkovi koži, je dejstvo, da se razlikuje od kože odraslih, in zato je treba ustrezno skrbeti zanjo. Ima drugačno vrednost pH, je tanjša, potrebuje več vlage in je nasploh nekoliko bolj ranljiva in dovzetna za vplive iz okolja, v katerem živimo, zato zlahka postane suha in hrapava. Koža pokriva celotno površino telesa in je največji človekov organ. Ima pomembno vlogo pri zaščiti telesa pred škodljivimi fizikalnimi, kemičnimi in mehaničnimi vplivi iz zunanjega okolja, zato je skrb za njeno neokrnjenost in zdravje zelo pomembna. Tega se zavedajo tudi novopečeni starši, zato jih v prvih mesecih otrokovega življenja pogosto vznemirjajo spremembe na koži njihovih malčkov.
Posebnosti dojenčkove kože
Otroška koža je v primerjavi z odraslo kožo tanjša, kar pomeni, da je bolj dovzetna za izgubo vlage in je bolj občutljiva na zunanje dejavnike. Čeprav se koža otrok regenerira hitreje, je manj odporna na bakterije. Zaščitna pregrada kože je še vedno nepopolna, kar se odraža v večji trans epidermalni izgubi vode (TEWL). Koža zdravega donošenega novorojenčka je po svoji sestavi sicer enaka koži odraslega človeka, saj je sestavljena iz več plasti: vrhnjice, usnjice in podkožja. Vrhnjica popolnoma dozori v 37. tednu nosečnosti, znojnice pa začnejo delovati v 36. tednu. Najpozneje dozorijo elastična vlakna v usnjici, ki so dokončno razvita pri drugem letu starosti. Najpomembnejšo vlogo pri zaščiti kože imajo poroženele celice vrhnjice, ki so med seboj povezane s posebnimi maščobami, zato je zgradba podobna opekam, tesno povezanim s cementom. Pri tem opeke predstavljajo celice, maščobe pa imajo vlogo cementa, s katerim so celice tesno povezane. Pravilna zgradba poroženele plasti je pomembna za biološko delovanje kože, kot so vpliv na prodor tujih snovi iz okolja, poškodbe, zaščita pred UV žarki in izguba vode. Pri številnih kožnih boleznih je to zaščitno delovanje okrnjeno, voda se hitreje izgublja iz vrhnje plasti kože, zato je koža takih bolnikov suha in občutljiva (atopijski dermatitis, ihtioza, kronični ekcem …). Zaščitno delovanje vrhnjice je oslabljeno tudi pri starostnikih.
Mehkoba dojenčkove kože je lahko odvisna od tega, kdaj se je dojenček rodil. Nedonošenčki imajo ob rojstvu na površini kože veliko verniksa v primerjavi z dojenčki, rojenimi v 41. ali 42. tednu, saj se njihova koža hitreje izsuši. Koža novorojenčka je tako lahko močno nagnjena k težavam, med katere sodijo plenični izpuščaj in druge vrste kožnih okužb.
Pogoste kožne spremembe pri dojenčkih
Medtem ko bo dojenček rastel, se boste najverjetneje srečevali z različnimi vrstami kožnih stanj. Večina je normalnih, nekatera pa so lahko zelo boleča ali moteča, in zato jim je treba nameniti nekaj več pozornosti.
Luščenje kože po rojstvu
V prvih dneh po rojstvu se dojenčkova koža lahko začne lupiti ali luščiti, intenziteta pa je odvisna od tega, kdaj je bil otrok rojen. To morda ni videti lepo, a vam ni treba skrbeti, saj gre za nekaj povsem običajnega, kajti otrok se mora po devetih mesecih življenja v tekočini privaditi na drugačno okolje. Tovrstno lupljenje kože se pogosto pojavi na dojenčkovih rokah, zapestjih, podplatih, stopalih in gležnjih. Minilo bo samo od sebe in običajno ne zahteva dodatne nege. Če suha koža v nekaj tednih ne izgine sama od sebe, je lahko koža vašega dojenčka občutljiva in potrebuje dodatno nego. Pazite, da bo koža navlažena in uporabljajte samo nežne izdelke, ki so posebej zasnovani za občutljivo kožo pri dojenčkih.
Suha koža
Suha koža pri otrocih ima podobne značilnosti kot pri odraslih - je izsušena, lahko luskava in zateguje, pogosto se pojavijo tudi ekcemi in močno srbenje. Otroci imajo ob rojstvu namreč še zelo občutljivo kožo, njihove lojnice niso še povsem razvite, zato kot posledico tega navajajo suhost. Ravno tako lahko pogoste kopeli in uporaba mil izsušijo dojenčkovo kožo oz. poslabšajo stanje, če je koža že suha. Milo namreč odstrani naravno naoljenost kože, ki zadržuje vlago. Koža lahko posledično postane suha in luskasta. Prav tako na suhost kože lahko vpliva vreme oz. zunanji dejavniki, kot so visoke oz. nizke temperature z nizko ravnijo vlažnosti. Ostali vzroki so lahko še genetske bolezni, kot razni ekcemi oz. vnetja. Redka oblika izredno suhe kože, grobe na dotik in s suhimi luskami, pa se imenuje ihtioza. Kadar suhost kože spremlja močna srbečica, ima vaš dojenček lahko atopijski dermatitis. Bolezen, znana tudi kot ekcem, je najpogostejša kožna bolezen pri otrocih. Novorojenčki, še posebej tisti, rojeni po 40. tednu, imajo pogosto suho kožo.
Kako pravilno negovati suho kožo dojenčka?
Posebej v zimskih mesecih je koža še bolj izpostavljena izsušitvi, zato je pomembno delati na preventivi. Otroka ne tuširajte s prevročo vodo, saj ta dodatno izsušuje kožo. Izogibajte se prepogostemu umivanju s premočnimi čistilnimi sredstvi. Po umivanju otroka ne brišite, temveč telo le popivnajte z mehko bombažno brisačko. Za nego dojenčkove kože po tuširanju uporabljajte dovolj mastne in obenem tudi vlažilne kreme. Predvsem pa poskrbite, da bo otrok zaužil dovolj nesladkane tekočine vsak dan. Pozimi je treba zagotoviti, da je vlaga v stanovanjih vsaj 50 %, zunaj pa naj ima otrok vedno rokavice, da se koža na rokah zaščiti pred mrazom. Obraz zaščitite z nanosom mastne kreme, ki naj v primeru sonca vsebuje tudi zanesljive mineralne UV-filtre.
Pri negi novorojenčka s suho kožo je najpomembneje, da z mlačno kopeljo, ki naj traja vsaj pet minut, dobro hidriramo poroženelo plast vrhnjice. V nadaljnjem postopku kopanja za naslednjih pet minut dodamo oljno kopel in tako ujeto vodo v vrhnjici zadržimo, da ne izhlapi. Takoj, ko otroka vzamemo iz kadi, ga le narahlo popivnamo in v naslednjih nekaj minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo (emulzija v/o ali hidrofobna krema), ki jo otrok dobro prenaša. Koža je suha zaradi pomanjkanja vode v vrhnjici, in vsi postopki so usmerjeni v to, da vodo tam tudi obdržimo. Če pri negi uporabljamo olje, ga moramo nanesti na kožo, ko je ta še vlažna.
Ekcem (Atopijski dermatitis)
Ekcem je izraz, ki zajema več različnih kožnih stanj, za katera je značilna pordela, srbeča in vneta koža. Najpogostejša oblika, ki prizadene tudi otroke, je atopijski dermatitis, za katerega gre za kronično stanje kože, za katerega zaenkrat ne poznamo učinkovitega zdravila. Na srečo veliko otrok to stanje enostavno preraste. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata. Poskusite se tudi izogibati volnenim oblačilom. Volna je fantastičen material za uravnavanje telesne temperature vašega dojenčka, ki bo hkrati poskrbel, da mu bo prijetno toplo, po drugi strani pa draži kožo in lahko povzroči srbenje ter druge simptome ekcema, ki jih želite čim bolj omejiti - zlasti ponoči.
Simptomi pri dojenčkih in malčkih: Ekcem se običajno pojavi kot rdeč, srbeč izpuščaj, ki lahko privede do suhe, luskaste in celo razpokane kože. Pri dojenčkih se ekcem najpogosteje začne na čelu, licih, bradi ali stegnih, in sicer že nekaj tednov po rojstvu. Razširi se lahko po celem telesu, koža pod plenicami navadno ostane neprizadeta. Pri otrocih, starejših od dveh let, se najpogosteje pojavi na pregibih, kot so komolec, za koleni in ušesi, ter na zapestjih, gležnjih in hrbtni strani dlani.
Številna priporočila, ki veljajo za odrasle, veljajo tudi za dojenčke in malčke z ekcemom. Ker pa je njihova koža še posebno občutljiva, priporočamo obisk zdravnika, ki bo priporočil najboljše ukrepe, s katerimi bo pomagal vam in vašemu otroku. Pomembno je tudi, da otroku preprečite, da bi se praskal. S praskanjem namreč poslabša ekcem, saj poškoduje zgornjo plast kože, kar lahko privede do okužbe. Zlasti ponoči otroku lahko nadenete rokavice proti praskanju. Otrokov ekcem lahko nadzorujete tudi z ugotavljanjem sprožilcev. Včasih ne boste mogli ugotoviti vzroka za izbruh ekcema, vendar je dobro poznati določena dražila, ki otroka motijo, npr. če mu je prevroče ali na njem uporabljate določene izdelke.
Kako se leči EKCEM kod dece - Prof. dr Zečević
Glivične okužbe
Pri novorojenčkih in malčkih lahko v kožnih gubah pride do različnih oblik glivičnih okužb. Glivične okužbe se lahko pojavijo v pazduhah, na vratu in v predelu plenic in so videti kot pordela koža, ki se lušči, ob robovih pa se pojavljajo majhni izpuščaji, v katerih je prisoten gnoj. Zato ne pozabite uporabiti otroških pleničk, ki so izjemno vpojne in imajo suh zgornji sloj, ter jih pravočasno menjajte.
Plenični izpuščaj
Plenični izpuščaj je podoben glivični okužbi, vendar nastane zaradi prevlažnega in pretoplega okolja v otroški plenici. Pojavi se, ko je občutljiva dojenčkova koža predolgo v stiku z urinom in blatom. Tak izpuščaj lahko resnično boli in najbolje je, če ga skušamo preprečiti - ali pa vsaj zdraviti takoj, ko ga odkrijemo.
Plenice je treba menjavati čim pogosteje in na kožo pod plenico nanesti zaščitno kremo, po možnosti takšno, ki vsebuje cink.
Nasveti za preprečevanje in nego pleničnega izpuščaja:
- Pleničko pogosto menjajte - izberite pleničke s priročnim indikatorjem vlažnosti, ki vas bo obvestil, kdaj je čas za zamenjavo.
- Pleničko zamenjajte takoj, ko postane zelo mokra ali se dojenček pokaka.
- Nežno očistite dojenčkovo kožo. Uporabite mehko krpico ali otroške robčke za občutljivo kožo. Če uporabljate milo, izberite blago, koži prijazno milo s pravilno vrednostjo pH, brez parfumov in barvil. Vedno poskrbite, da ga temeljito sperete.
- Z nežnim tapkanjem kožo posušite ali pustite, da se posuši na zraku.
- Za predel pleničk redno uporabljajte zaščitno ali pomirjujočo kremo, da ohranite zaščitni sloj in kožo zaščitite pred urinom in blatom.
- Uporabljajte mehke, koži prijazne in zračne otroške pleničke.
- Pleničko otroku pravilno oblecite - ne sme biti niti pretesna niti preveč ohlapna.
- Nekajkrat na dan slecite pleničko in pustite, da se dojenčkova ritka posuši na zraku. To je naraven in nežen način sušenja dojenčkove kože.
Temenice (Cradle Cap)
Eno najbolj »nenavadnih« kožnih stanj, s katerimi se lahko srečate pri novorojenčku, so temenice. Takšno stanje ni nevarno, če pa ga ne zdravimo, se lahko razširi na otrokove obrvi in obraz ter postane moteče, zato je ne glede na resnost temenic pametno poskrbeti, da bo stanje čim manjše. Pred spanjem na prizadet del otrokovega lasišča nanesite nežno otroško olje, kot je Bambo Nature Baby olje za nego. Zjutraj uporabite mehko otroško krtačo ali zobno ščetko in previdno krtačite dojenčkovo lasišče. POMEMBNO: Pazite, da s krtačenjem ne pretiravate. OPOZORILO: pred uporabo katerega koli otroškega olja, ki ga čez noč nanesete na lasišče vašega otroka za zdravljenje temenic, vedno najprej preizkusite olje na otrokovi koži za morebitne kožne reakcije.
Seboroični dermatitis v otroštvu se pojavi kot mastne, nesrbeče luske na lasišču, običajno brez izcedka. Luske so lahko različnih barv (od bele do rumene) in se običajno pojavijo v 3. ali 4. tednu po rojstvu. Zdravljenje seboreičnega dermatitisa je lahko podobno kot pri temenicah.
Vročinski izpuščaj (Miliaria)
Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se otrokova koža preveč segreje in se otrok poti. Za preprečevanje vročinskih izpuščajev poskrbite, da vaš dojenček ni pretoplo oblečen ter da njegova oblačila niso pretesna, in izogibajte se oblačilom, ki so težka in koži ne pustijo dihati. Raje izbirajte lahke in mehke tkanine na osnovi bombaža. Če je vašemu dojenčku pogosto toplo (mu postane toplo prej kot ostalim), poskrbite, da je soba, v kateri spi, nekoliko hladnejša. Tako bo dojenčku bolj udobno in tudi tveganje za nastanek vročinskega izpuščaja bo manjše. Najboljši način nege vročinskega izpuščaja je, da kožo nežno umijemo z blagimi izdelki in jo nato navlažimo z obogatenim losjonom, ki jo ščiti.
Vzrok so zamašena izvodila znojnic, ki so izpolnjena s keratinskim čepkom. Pogosteje jo opažamo tudi pri nedonošenčkih. Vzrok so zamašena izvodila znojnic, ki so izpolnjena s keratinskim čepkom. Pogosteje nastane, če je otrok v pretoplem in preveč vlažnem okolju. Pojavi se tudi takrat, ko mati otroka z normalno kožo preveč neguje s premastnim negovalnim mazilom ali uporablja še dodatno oljne kopeli. Bolezen je popolnoma nenevarna, zadostuje le ukinitev mastnih mazil, oljnih kopeli in primerno oblačenje v ne preveč topla oblačila. Miliaria crystallina običajno ne zahteva zdravljenja in običajno mine v 24 urah. Miliaria rubra ima značilne vnetne strukture, ki jih lahko zdravimo z blagimi kortikosteroidi (1-2 tedna).
Neonatalne akne
Neonatalne akne se pojavljajo redkeje od zgoraj opisanih kožnih sprememb. Po licih in čelu vidimo večje število odprtih in zaprtih komedonov, bunčic in celo posamezne gnojne bunčice. Spremembe so enake kot akne pri mladostnikih. Tudi akne pri novorojenčkih nastanejo pod vplivom androgenih materinih hormonov in največkrat v naslednjih mesecih izginejo. Zdravljenje običajno ni posebej priporočeno, v primeru obsežnejših sprememb, ki trajajo več mesecev, pa se uporabi 2,5% benzoyl peroksid v losjonu.
Milia
Milia so videti kot majhne rumeno-bele površinske papule, napolnjene s keratinom, ki so posledica nezrelosti kožnih struktur. Pojavijo se pri skoraj polovici zdravih dojenčkov, običajno ob rojstvu. Pojavljajo se na koži obraza in izginejo v nekaj tednih.
Hiperplazija lojnic
Bunke rumenkaste do rožnate barve so na gosto posejane po nosu, obrazu in zgornji ustnici in so posledica povečanih lojnic. Pojav je fiziološki in nenevaren, nastane zaradi stimulacije z materinimi androgenimi hormoni. Spremembe spontano prenehajo v naslednjih tednih.
Splošni nasveti za nego dojenčkove kože
Koža je organ, ki ima nalogo ščitenja vseh drugih človeških organov. Poleg tega ščiti tudi pred zunanjimi vplivi, poskrbi za regulacijo telesne temperature, izmenjavo snovi z okoljem, omogoča zaznavanje dotika in še in še bi lahko naštevali. Na njeno barvo vplivajo prekrvavitev, količina pigmenta in debelina, sestavljena pa je iz vrhnjice, usnjice in podkožja. Že od rojstva je pomembno skrbeti za primerno higieno kože in pravilno nego.
Kopanje
Otroka ni potrebno vsak dan kopati. To bi namreč kožo lahko izsušilo in razdražilo. Za novorojenčke in manjše otroke lahko negovalno olje, ki ga dodamo kopeli, predstavlja nežen način, kako koži nuditi vso potrebno vlago. Dodajte 2-3 kapljice otroškega olja v mlačno vodo in otroka kopajte 5-10 minut. S komolcem preverite, ali ima voda pravo temperaturo (približno 37 °C), prav tako pa poskrbite, da majhnemu otroku nudite potrebno oporo, bodisi ga držite v svoji roki ali uporabite sedež za kopanje. Vašemu dojenčku mora biti ves čas udobno in toplo, oboje je namreč pogoj za prijetno počutje in sproščujoče doživetje tako za otroka kot tudi za vas. Ko bo vaš otrok zrasel, se bo naučil uživati v kadi z različnimi igračami za kopanje. Namig: poiščite šampon, ki ne draži oči, kot je naš Gel za umivanje telesa in las Bambo Nature. Nežni gel za umivanje las »vse v enem« ne draži oči, kopanje pa bo tako postalo prava zabava. Za zaključek pa otroku privoščite še prijetno sproščujočo masažo z negovalnim losjonom za telo.
Dojenčkova koža načeloma ni umazana, zato vsakodnevno kopanje ni potrebno. Kopanje se svetuje vsaj dvakrat na teden. Nekateri otroci imajo zelo radi kopanje, zato lahko take otroke kopamo tudi večkrat. Otroka lahko umijemo le z vodo, sicer pa se od izdelkov za umivanje svetuje uporaba sindet mil. Glede temperature vode je za kopanje najbolje uporabiti toplo (ne prevročo) vodo (okrog 37 °C). Pri novorojenčkih oz. dojenčkih moramo biti še posebej pozorni na temperaturo vode, da ne pride do pregretja ali podhladitve.
Izdelki za nego kože
Izdelki za nego kože, ki jih uporabljate za dojenčka, vplivajo na njegovo kožo. Pri nakupu izdelkov za nego otroške kože izbirajte naravne in certificirane izdelke brez parfumov in barvil, ki so posebej zasnovani za občutljivo otroško kožo. Pretirana uporaba mil, različnih negovalnih losionov in krem pogosto povzroča običajna vnetja kože, ki minejo s prenehanjem uporabe kozmetike, po kateri so se pojavila. Pred leti so zaradi škodljivih stranskih učinkov različnih naravnih snovi prepovedali uporabo številnih mazil in pripravkov za zdravljenje kožnih bolezni, ki so bili sicer silno učinkoviti, vendar zdravju škodljivi (borati, živo srebro, lokalni pripravki z drugimi kovinami, katrani in podobne snovi).
Po kopanju oz. tuširanju se priporoča na kožo celotnega telesa nanesti negovalna mazila, saj se pri umivanju določen del zaščitne plasti na koži spere. Če otrok nima nobenih težav s kožo, reden nanos negovalnih mazil po kopanju seveda ni nujno potreben. Drugače pa je pri otrocih, ki so nagnjeni k atopijskemu dermatitisu. Pri teh otrocih je takoj po kopanju in nežnem brisanju treba na kožo nanesti zadostno količino negovalnih mazil.
Vpliv vremena
Tako kot na kožo odraslih tudi na kožo dojenčkov vpliva vreme, morda še bolj izrazito. Poleti postane nevarnost vročinskih izpuščajev in pleničnega izpuščaja še veliko večja, saj je otrok morda pretoplo oblečen, in ko postane zelo aktiven, mu v predelu plenic hitro postane pretoplo. Bodite pozorni na izpostavljanje soncu, dojenčkova oblačila in vnos tekočine ter puščajte dojenčkovo ritko čim pogosteje brez pleničk, da se lahko suši na zraku. Pozimi koža vašega dojenčka potrebuje dodatno vlago. Hladno vreme lahko še posebej zaznamuje otroška lička, ki postanejo rdeča, suha in izsušena od vetra. Kadar dojenčke in malčke muči ekcem, to ni bolečine in nadležno le zanje, ampak je tudi stresno in težavno za starše. Težko je gledati otroka, kako trpi, saj srbenje in neugodje poslabšata njihovo splošno razpoloženje in zmotita urnik spanja. Na srečo so tu ukrepi, ki bodo otroku prinesli olajšanje.
Kožne spremembe, ki zahtevajo zdravniško pozornost
Čeprav je večina kožnih sprememb pri dojenčkih nenevarnih in prehodnih, je pomembno poznati znake, ki nakazujejo na potrebo po obisku zdravnika. Če se pojavi manjša rdečina ali neprijeten občutek na koži, lahko vedno najprej poskusimo z nanosom negovalnih mazil. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se celo poslabša, je potreben pregled pri pediatru oz. dermatologu.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. … Vprašanje: Pozdravljeni! Imam 4 mesece staro hčerkico, pri kateri so se pred kakšnim tednom po trebuščku, vratu, rokicah in nogicah (predvsem po trebuščku) pojavili rdeči lišaji, ki so na otip hrapavi in suhi. Ker sva v tem času ravno imeli cepljenje, sem njenemu zdravniku te lišaje pokazala. Svetoval mi je, naj raje za nego namesto mandljevega olja uporabim olivno. Olje sem takoj zamenjala (pred 1 tednom), vendar se mi zdi, da je vse skupaj še slabše. Kaj pomenijo ti lišaji? Katero kozmetiko vi priporočate za nego dojenčka? Za nego nežne otroške kože priporočam uporabo oljnih kopeli - za kopanje svetujem Trixera oljna kopel. Za vsakodnevno nego pa vam priporočam hladilno mazilo ali Bepanthen intenzivni losijon.
Če traja kožna sprememba tako dolgo in se nič ne popravi, je priporočljiv obisk pediatra.
Poznavanje otrokove kože ter različnih vrst izpuščajev in kožnih stanj vam bo pomagalo bolje skrbeti za dojenčkovo kožo in ji zagotoviti čim boljše pogoje.