Center intenzivne terapije (CIT) je prostor, ki vsakega, ki vstopi, opomni, kako tenka je meja med življenjem in smrtjo. Predvsem pa prostor, kjer - kot pravijo - življenje dobi novo priložnost. Tam se odvija najtežji boj za preživetje, boj, ki ga vodijo izkušeni zdravniki, medicinske sestre in celotno podporno osebje. Njihova predanost, znanje in neomajna skrb omogočajo, da se številne pretresljive zgodbe najtežje bolnih in poškodovanih končajo srečno.
Kdo so pacienti Centra intenzivne terapije?
V centru intenzivne terapije obravnavajo odrasle paciente, starejše od 15 let, ki so v kritičnem stanju. Ti vključujejo bolnike po hudih operacijah, poškodovane v prometnih ali delovnih nesrečah, paciente s težkimi zapleti med ali po operacijah ter bolnike po presaditvah organov. Gre za posameznike, katerih življenje je na nitki, ki potrebujejo stalno in intenzivno zdravstveno oskrbo.
"Naši bolniki ne morejo nič. Ne morejo povedati, kaj potrebujejo, kaj je z njimi narobe, vse to moramo ugotoviti mi," opisuje vsakdan na oddelku, kjer se delo nikoli ne sme ustaviti, diplomirana medicinska sestra Iza Repe. Pacienti so večinoma v umetni komi, ne komunicirajo, ne morejo se sami premikati ali skrbeti zase. Potrebujejo podporo dihanju, dializo in druge življenjsko pomembne posege. Nekateri bolniki v CIT-u ostanejo teden ali dva, drugi pa tudi več kot mesec dni. Skušajo jim pomagati z najzahtevnejšimi sodobnimi metodami, vključno z ECMO (zunanja membranska oksigenacija), ki bolnikom z najtežjo obliko odpovedovanja srca ali pljuč omogoča, da se njihova kri črpa iz telesa, nasiči s kisikom in nato vrne nazaj v telo.
Znanje, izkušnje in osebnostne lastnosti: Ključ do uspeha
"Človek mora biti rojen za to, da lahko dela na intenzivnem oddelku," poudarja dr. Peter Poredoš, nekdanji dolgoletni predstojnik Oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok v ljubljanskem kliničnem centru. To terja posebnega človeka, malo je ljudi, ki to lahko delajo celo svojo delovno dobo. Še posebej so izpostavljene medicinske sestre, ki so vsak trenutek poleg pacienta, stalno v stiku s svojci.
Diplomirana medicinska sestra Ljubica Lukić, ki na intenzivni terapiji dela že skoraj 39 let, se spominja: "Na začetku niti ne veš, kam greš. Prideš. In seveda je vse, kot bi prišel v neko vesoljsko ladjo." Spremljala je bliskovit napredek intenzivne medicine in se iz leta v leto učila. "Včasih me srečajo ljudje, ki me poznajo vrsto let, in rečejo, Ljubica, prideš iz 12-urnega dežurstva, pa si nasmejana. Jaz sem super. Naredila sem vse, kar sem si zamislila, videla sem nek napredek pri pacientu, to je tisto, kar izpolnjuje."
Iza Repe, ki na intenzivnem oddelku dela že 30 let, je svojo odločitev za to področje sprejela že v srednji šoli. "V srednji šoli so nas peljali na ekskurzijo. Takrat nam niso pustili hoditi po oddelku, opazovali smo od daleč in videla sem, kako pacientu na postelji umivajo lase. In to, kaj vse naredijo, je bilo tisto, zaradi česar sem se odločila, da bom zagotovo šla delat v intenzivo."
Tri vogale intenzivne terapije podpirajo medicinske sestre in zdravstveniki. O tem, kako zahtevno je njihovo delo, priča podatek, da vsak od njih na dan lahko skrbi za največ dva bolnika. Delajo v turnusih, 24 ur na dan, 7 dni v tednu, v najboljšem primeru so prosti dva vikenda na mesec, pogosto samo enega.
"Delo je seveda naporno, a je tudi izziv, če hočeš biti najboljši na svojem področju, če hočeš videti dobre zgodbe," poudarja vodja zdravstvene nege na oddelku Asim Kenjar, ki je v UKC Ljubljana zaposlen že 29 let. "Saj vidite na mojem obrazu - lepo je delati take dobre zgodbe."
Uspeh centra je odvisen od znanja, izkušenj, dela in tudi osebnostnih lastnosti zdravstvenega osebja, zdravnikov, medicinskih sester in vsega ostalega pomožnega osebja, ki tukaj dela. "Ampak pet šestin naših bolnikov pa preživi," optimistično dodaja dr. Poredoš.
Ob dnevu zdravja: delo diplomirane medicinske sestre na intenzivnem oddelku
Soočanje s smrtjo in veselje ob preživetju
"Treba se je zavedati, da umre ena šestina naših pacientov. To je v evropskem povprečju ali celo boljše. Toda za našo enoto to pomeni, da vsak dan ali vsaka dva dneva umre pacient. Naše osebje je ves čas soočeno s smrtjo," pripoveduje dr. Poredoš. Soočanje z izgubo je neizogiben del dela na intenzivnem oddelku.
Hkrati pa je neprecenljivo veselje ob uspešnem okrevanju. Bolniki se svojega zdravljenja v CIT-u običajno ne spominjajo, o tem jih pripovedujejo svojci. "Ampak te lepe zgodbe, ko vidiš bolnika, ko te pride pogledat, pride pogledat, kje je ležal, ko vidiš, da se ogromno da narediti … Odziv bolnika je tisto, kar te drži pokonci. Vsako sestro, vsakega zdravnika," poudarja Ljubica Lukić.
Tudi ena od najmlajših zaposlenih, diplomirana medicinska sestra Nina Aberšek, ki je na oddelku tri mesece, je to že začutila. "Zdi se mi, da tiste lepe stvari odtehtajo. To, da si ob pacientu kljub temu, da se on večino časa tega ne zaveda, ko prvič odprejo oči, prvič vidijo svojce."
Ko se srečajo s svojci, ki pacienta morda na postelji niti ne prepoznajo, jim je treba pomagati. "Zgodbe se te seveda dotaknejo," pravi Iza Repe. Pomembno je, da ob vsem tem ne pozabijo, da tam leži človek, ki je zelo bolan, in da so za tem človekom svojci.
Nov prostor, boljše razmere za zdravljenje
Kirurška intenzivna terapija se je konec leta 2022 začasno preselila v nove prostore, ki so omogočili mnogo boljše razmere za zdravljenje najhuje bolnih kot v starih, pretesnih in dotrajanih prostorih. A že zdaj so razmere za zdravljenje najhuje bolnih mnogo boljše kot v starih, pretesnih in dotrajanih prostorih, pripovedujejo.
"V filmih zmeraj pokažejo urgenco, kažejo operacijsko, kažejo rešilce. Nikoli ne kažejo intenzivne terapije - prostora, kjer se šele dejansko začne boj za življenje," opozarja vodja zdravstvene nege Asim Kenjar. Njihovo delo, kljub obilici afer v medijih, pogosto ostaja spregledano. Zato so ljudje, ki se vsak dan borijo za življenja svojih bolnikov, spregovorili tudi pred kamero.
Porodnišnica Ljubljana: Center za varno rojstvo in skrb za najranljivejše
Šestega oktobra 2012 je minilo 25 let, odkar se je v novi stavbi Porodnišnice Ljubljana rodil prvi otrok. Od tedaj je bilo preko 155.000 rojstev. Odprtje »nove« Porodnišnice leta 1987 je pomenilo izjemno pridobitev za varno rojevanje, ustrezno zdravstveno in babiško nego mamic in novorojenčkov ter humanizacijo poroda.
"Na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike oz. v Porodnišnici Ljubljana se rodi več kot tretjina slovenskih otrok; smo ena največjih porodnišnic v zahodni Evropi," je dejala asist. dr. Tanja Premru Sršen, predstojnica KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Porodnišnica Ljubljana je tudi perinatalni center tretjega nivoja. Posebej se ukvarjajo s spremljanjem in zdravljenjem bolnih nosečnic ter odkrivanjem razvojnih nepravilnosti pri plodu. Obravnavajo in zdravijo rizično bolne nosečnice in porodnice iz vseh slovenskih regij. Že več kot 25 let izvajajo tudi t.i. "transport in utero"; letno sprejmejo okrog 150 nosečnic, ki potrebujejo specializirano porodniško zdravljenje ali pa se pričakuje porod nedonošenčka z zelo nizko porodno težo.
V porodnem bloku, ki je »srce« ustanove, imajo 13 porodnih postelj, kjer se vsako leto rodi nekaj manj kot 7000 otrok, od tega kar petina s carskim rezom. Skupaj z mamicami so po porodu premeščeni na enega od oddelkov otročnic, kjer imajo t.i. "rooming-in" sistem, ki pomeni skupno bivanje mamice in novorojenčka od poroda pa vse do odpusta iz porodnišnice.
Poleg hospitalne opravljajo tudi ambulantno dejavnost, kjer izvajajo funkcionalno diagnostiko, diagnostične in presejalne preiskave pri nosečnicah ter do tretjega leta starosti vodijo in spremljajo rast in razvoj nedonošenčkov, ob porodu sprejetih na Enoto intenzivne nege in terapije novorojencev.
Enota intenzivne nege in terapije novorojencev: Zavidljiva raven uspehov
Enota intenzivne nege in terapije novorojencev je oddelek, na katerega so še posebej ponosni. Z obilo truda jim je uspelo izboljšati uspehe zdravljenja in preživetja nedonošenčkov in bolnih novorojenčkov na zavidljivo raven, kar jih uvršča med najboljše v Evropi. Letno tu zdravijo preko 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več življenjskih funkcij. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, rojeni po samo 23 ali 24 tednih nosečnosti z ekstremno nizko porodno težo, precej pod 1000 gramov, ki imajo zaradi izrazitega napredka neonatologije veliko možnost preživetja.
"Ponosni smo, da je Porodnišnica Ljubljana del UKC Ljubljana. V zadnjih letih se je odlično razvijala; zaposleni v njej pa se zavedajo pomembnosti znanja in strokovne usposobljenosti strokovnjakov," je poudarila prof. dr.
tags: #ljubljanska #porodnisnica #enota #intenzivne #nege #in