Dojenje, zlasti v prvih mesecih otrokovega življenja, pogosto spremlja vrsta vprašanj in skrbi pri novopečenih mamicah. Ena najpogostejših dilem je, ali je dojenček popil dovolj, ali se je nasitil in ali na splošno pri dojenju dobiva dovolj hranil. Skrbi jih, da kljub dojenju morda še vedno ostaja lačen in ali imajo same dovolj mleka.
Čeprav se na začetku vzpostavitev dojenja morda zdi izziv, je vztrajanje in trud vsekakor poplačan, saj je materino mleko resnično najboljša hrana za otročka, poleg tega pa je že utečeno dojenje tudi izjemno enostavno. Ključna prednost dobro vzpostavljenega dojenja, po morebitnih začetnih krčih, je v tem, da ponudba zadosti povpraševanju. To pomeni, da je mleka natančno toliko, kolikor ga dojenček potrebuje, njegova količina in sestava pa se prilagajata otrokovi rasti in razvoju.
Prilagajanje materinega mleka: Naravni proces
Mamica ima torej dovolj mleka - še več, ima ga točno toliko, kolikor ga dojenček potrebuje. Če se otrok pogosto doji in je dojka po dojenju prazna, bo za naslednji podoj nastalo več mleka. Sestava mleka se prav tako prilagaja. Na začetku podoja je prisotno tako imenovano začetno mleko, ki je na videz bolj vodeno in je dejansko pretežno tekočina. Kljub temu vsebuje ogromno koristnih snovi, je zelo sladko ter otroka odžeja in potolaži. Zadnje mleko, ki ga dojenček popije proti koncu dojenja, pa vsebuje ogromno beljakovin in maščob, ki otroka nahranijo in nasitijo, od njega pa otrok pridobiva na teži.
Pri podoju je zato ključno vedno dojko izprazniti do konca in ne prehitro zaključiti hranjenja. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo dojenček spil prvo, bolj vodeno mleko, se odžejal, potolažil in morda zaspal, vendar kljub temu ne bo dovolj napredoval na teži. Dojke zato ne smemo prehitro zamenjati, saj je za otroka izjemno pomembno, da dobi zadnje, bolj mastno mleko, kar pomeni, da eno dojko izprazni do konca. Šele nato mu ponudite drugo, če želi, sicer pa naj iz nje pije pri naslednjem obroku.
Sledenje otrokovim znakom: Ključ do uspešnega dojenja
Ključno pri dojenju je predvsem opazovati otročka, ki že od vsega začetka kaže nebesedne znake, da je počasi čas za nov obrok. Treba se je zavedati, da vsaj na začetku pri dojenju ni predpisanega urnika ali rutine v smislu 'dojiti je potrebno na tri ure'. Naravno in pravilno je slediti potrebam dojenčka. Nekateri otročki se dojijo po malem in večkrat, drugi manj pogosto in takrat popijejo več. Ko dojenček pospešeno raste in se razvija, se lahko včasih zdi, da se nikakor ne more nasititi in je stalno na dojki. Vse to je normalno in ob nenehnem dojenju praviloma ni razloga za skrb. Takrat se namreč praviloma zgolj vzpostavlja količina in sestava mleka po zakonitosti povpraševanje-ponudba.
Če je dojenček zadovoljen, je tudi sit in mu nič ne manjka. Dojenčki so različni in se drugače dojijo tudi glede na starost. "Pri novorojenčku bomo opazili, da se doji v skupkih - en obrok pije v več obrokih in vmes zaspi," je opisala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, z nazivom IBCLC (Mednarodne izpitne komisije za svetovalce za laktacijo), ki je tudi predsednica UNICEF-ovega odbora za spodbujanje dojenja. Upoštevati je torej potrebno njegovo potrebo po spanju in sesanju. "Če se zbudi kmalu po dojenju, naj mati nadaljuje podoj na isti dojki, kakor da ni končal obroka. Vsekakor se naj nauči slediti svojemu otroku, pa bosta kmalu oba zadovoljna," je priporočila.
Zanesljivi pokazatelji sitosti in lakote
Najbolj zanesljiv pokazatelj, da je dojenček sit in je dobil dovolj mleka, je namreč ravno njegovo zadovoljstvo. S polnim trebuščkom je pomirjen, zadovoljen, dlani so odprte, celo telo je sproščeno. Takrat je čas za podiranje kupčka in zatem lahko poskusite, ali se bo znova pristavil. Če se ne, je zagotovo sit. Hkrati lahko opazujemo število mokrih in pokakanih pleničk. "Dojenček naj bo polulan vsaj šestkrat v 24 urah. Odvajanje blata pa se spreminja; na začetku je pokakan za vsako previjanje, po prvem mesecu je blata lahko manj in kasneje tudi po več dni ne odvaja blata," je pojasnila.
Tako kot zadovoljstvo izraža sitost, pa dojenček na različne načine navzven izraža lakoto. "Dojenčka je potrebno nahraniti, ko kaže zgodnje znake lakote: hitro premikanje zaprtih ali odprtih oči, odpiranje ust, plazenje jezička in obračanje glave, nežno godrnjanje, sesanje in žvečenje roke, prstov, odeje ali drugih predmetov, ki pridejo v bližino ust," je nanizala. Takrat ga je potrebno nahraniti, sicer se znaki stopnjujejo v glasen jok, iztegovanje glave in vratu, nemir, ki ovira pristavljanje na dojko. "To so pozni znaki lakote," je opozorila. Mamica naj tedaj po njenem nasvetu jokajočega dojenčka najprej dvigne in mu omogoči kožni stik z njo, da ga pomiri. "Pomirjenega lahko nato pristavi na dojko," je priporočila.
Posebna pozornost za "zaspančke"
Posebno pozornost pri opazovanju znakov lakote si zaslužijo tako imenovani zaspančki, ki večino časa vsaj na začetku življenja prespijo. "Nekateri novorojenčki se dalj časa prilagajajo na življenje zunaj maternice in na začetku življenja raje spijo, kot da bi jedli. Zaspančki potrebujejo še posebno skrbno opazovanje, da mati pravočasno zazna zgodnje znake lakote in potrebujejo tudi več materinih dotikov. Če se otrok ne zbuja za hranjenje, pomaga previjanje na približno tri ure, nežno trepljanje, večkratno pristavljanje in dojenje v bolj pokončnem položaju," je pozvala. Obenem ne bo odveč preveriti tudi okolje, saj lahko dojenčki preveč spijo, če so v pretoplem ali prehladnem okolju.
Dojenje kot vez med materjo in otrokom
Med dojenjem se vzpostavlja globoka vez med mamico in otrokom. Vredno je vztrajati pri tej naravni obliki hranjenja in povezovanja.
Odpravljanje pogostih mitov o dojenju
Kljub splošno priznanim prednostim dojenja, še vedno obstajajo številni miti in zmotna prepričanja, ki lahko povzročajo nepotrebno skrb in dvom pri mamicah. Pomembno je razumeti resnico za temi miti:
"Otrok naj se doji, dokler je dojenček!" To trditev pogosto slišimo, vendar ni povsem točna. Predolgo dojenje ne obstaja. Pri človeku do naravnega odstavljanja pride med 2,5 in 7 leti starosti, ne glede na to, kje na svetu živimo. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste sam. Za to se ni treba posebej truditi.
Skrb glede otrokovega razvoja: Vas je kdaj skrbelo, da vaš (zdrav) otrok ne bo shodil? Prenehal lulati in kakati v pleničke? Šel v svojo posteljo? Vse to se običajno zgodi, ko je otrok za to razvojno pripravljen, kar ni nujno vedno v skladu s pričakovanji. Vendarle: zaupajte, zgodilo se bo. Dojenje malčka je preprosto.
Dojenje je več kot le materino mleko: Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja in tolažbe, še posebej če je v stiski, bolan, poškodovan, utrujen, prizadet, preplašen, ali pa se znajde v novem okolju. Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja in prispeva k otrokovi samozavesti, da se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen.
Dojenje ne vpliva negativno na samozavest: Ne. Številne študije so pokazale ravno nasprotno, in sicer da zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Čustvena stabilnost, ki je je otrok deležen pri dojenju, je pomemben dejavnik, saj otroka umirja. Glede na otrokovo starost pa za umirjanje pogosto zadošča tudi nežen dotik, objem, pestovanje, prijazne besede.
Dojenje ni nadomestilo za dudo: Ne dovolite, da vas otrok dojema zgolj kot dudo. Normalna potreba po dojenju je lahko prisotna več let. Če je otrok odstavljen, preden potrebo po sesanju preraste, potrebuje nadomestek, npr. dudo, stekleničko, odejico, ninico ipd., ki veljajo za samoumevne in do katerih je družba zelo tolerantna.
Kakovost materinega mleka: Le kako bi materino telo naredilo manjvredno mleko? Sestava materinega mleka se spreminja glede na otrokove potrebe, zato je materino mleko vedno dragocen vir hranilnih in zaščitnih snovi. Čim več mleka dobi otrok, tem večja je korist.
Zobje ne ovirajo dojenja: Saj ima zobe in uživa že vse obroke! Zobje ne ovirajo dojenja. Resda med izraščanjem zobkov nekateri dojenčki občasno grizejo, vendar je to prehodne narave in obstajajo rešitve, tako da prekinitev dojenja ni potrebna. Ne glede na obroke mešane prehrane dojenja ni treba omejevati. Dojenje malčka je drugačno od dojenja npr. novorojenčka ali dojenčka. Odstavljanje je postopen proces, ki se prične s prvim grižljajem.
Dojenje in karies: Ne drži. Materino mleko ne povzroča kariesa. Seveda je že od prvega zobka dalje in uvajanja goste hrane pomembna zobna oz. ustna higiena in prehrana.
Prepoznavanje znakov lakote: Res? Z govorico telesa nam že novorojenček pokaže, da bi se dojil, kajne? Obračanje glavice, iskanje, trepetanje vek, nežno oglašanje, odpiranje ustec, dajanje rokice v usta so znaki, da je čas za dojenje. Ko so večji, pa - tako kot tudi za stekleničko, dudo, igračko - prosijo drugače. Dojeni malčki včasih zlezejo k mamici v naročje, dvignejo majčko ali prosijo z besedami.
Prisila ni rešitev: Nekateri pač ne razumejo dojenja. Se je sploh vredno pregovarjati? Kakorkoli: niti dojenčka niti malčka v dojenje ni mogoče prisiliti. Potreba po dojenju je prirojena in jo otrok sčasoma preraste. Mit je tudi, da matere vedno uživajo v dojenju. Kot pri vseh najljubših stvareh in ljudeh, tudi pri dojenju pride do trenutkov, ko nam je dovolj. Ko rabimo premor in si želimo svoje telo spet ali vsaj začasno samo zase. Ne glede na to, ali se bo otrok dojil ali ne, kako dolgo se bo dojil - vedno se bo našel kdo, ki vas bo kritiziral. Vsem je nemogoče ustreči, zato naredite po svoje. Prisluhnite sebi in svojemu otroku.
Koristi dojenja iz kohortne študije CHILD © AllerGen 2020
Pogosti pomisleki in vprašanja
V forumih in pogovorih med mamicami se pogosto pojavljajo podobne skrbi, zlasti glede pridobivanja teže in količine zaužitega mleka.
Primer iz prakse: "Imamo 4,5 mesečnega dojenčka. Sprva sem ga tri mesece dojila, kasneje je pediatrinja zaradi počasnega pridobivanja na teži svetovala hranjenje z začetnim mlekom. Poizkusili smo z različnimi formulami, a je pridobil na teži sicer malenkost manj, vendar še zmeraj dovolj in se normalno razvija. Sedaj, v petem mesecu, se hraniva na tri ure in pojeva komaj 100 ml, velikokrat pa manj kot to. Čez cel dan in noč nabereva skupaj komaj 650 ml ali manj. Ne vem, kako ga naj pripravim, da bo pojedel več, saj so to velike borbe. Poizkusila sem že vse - menjala sem stekleničke, cuclje, hrano… Ne vem več, kaj naj naredim, saj vem, da je 650 ml za toliko starega otroka premalo. V zadnjih dveh dneh pa sploh noče jesti nič… komaj 250 ml sem spravila vanj. Drugače je otrok dobrovoljen, se veliko smeji in čeblja. Le sedaj deluje malo utrujeno, veliko spi in tudi joka."
V takšnih primerih je ključno sodelovanje s pediatrom in razumevanje, da se otrokov razvoj in prehranjevalne navade lahko spreminjajo. Včasih je lahko vzrok za manjše uživanje hrane tudi prekomerna utrujenost ali pa enostavno obdobje počasnejšega rasti.
Primer napredovanja teže: "Moj otrok je star toliko kot vaš, pa se mi zdi, da se tudi bolj počasno redi. Nazadnje se je v mesecu dni zredil za pol kilce. Ne vem… čeprav mi pediatrinja ni rekla nič."
Napredovanje teže je pri dojenčkih zelo individualno. Pomembno je spremljati splošno počutje otroka, število mokrih in pokakanih pleničk ter njegovo aktivnost. Kot je pojasnila prim. Andreja Tekauc Golob: "Dojenček naj bo polulan vsaj šestkrat v 24 urah. Odvajanje blata pa se spreminja; na začetku je pokakan za vsako previjanje, po prvem mesecu je blata lahko manj in kasneje tudi po več dni ne odvaja blata."
Velikost dojk in proizvodnja mleka
Pogosta skrb novopečenih mamic, zlasti tistih z manjšimi prsmi, je, ali bodo lahko dojile ali ne, ter ali bodo proizvedle dovolj materinega mleka. Vendar velikost dojk ni ključni dejavnik pri uspešnosti dojenja. Ženske z dojkami vseh oblik in velikosti lahko uspešno dojijo. Velikost prsi je v veliki meri odvisna od količine maščobnega tkiva, ne pa od količine alveolov (tkiva, ki proizvaja mleko). Tiste z večjimi prsmi imajo v prsih več maščobnega tkiva, ni pa nujno, da imajo večje število mlečnih žlez.
Medtem ko lahko matere z majhnimi prsmi proizvedejo dovolj mleka, morda ne bodo mogle zadržati toliko mleka v prsih kot tiste z velikimi prsmi. Majhne prsi so lahko kot majhne posodice, saj morda nimajo tako velike zmogljivosti za shranjevanje mleka kot večje prsi. To preprosto pomeni, da če imate majhne prsi, boste morda morale dojiti pogosteje, zlasti v času, ko vaš otrok raste.
Pomen pravilnega pristavljanja
Pri nastajanju mleka je veliko pomembnejše od velikosti vaših dojk, kako dobro se vaš otrok med dojenjem pristavi k dojki. Prepričajte se, da se vaš otrok popolnoma pristavi. Dober oprijem bo vašemu dojenčku pomagal izprazniti dojke, kar bo spodbudilo vaše telo, da proizvede več mleka, kar bo sčasoma povečalo količino mleka. Če imate vdrte ali obrnjene bradavičke, se posvetujte s svojim ginekologom, babico ali svetovalko za dojenje.
Proizvodnja materinega mleka po principu ponudbe in povpraševanja
Da bi zagotovili, da boste še naprej proizvajali dovolj mleka za svojega otroka, pogosto dojite. Novorojenčki jedo zelo pogosto, približno vsake eno do tri ure ali vsaj osem do dvanajstkrat na dan. Pomembno je, da dojite na zahtevo, namesto da sledite uri ali urniku. Če otroka hranite na zahtevo, tudi če je to vsako uro, bo to pomagalo zagotoviti, da dobi dovolj mleka.
Zgodnje dojenje in kolostrum
Zelo pomembno je, da otroka že v prvih minutah po rojstvu pristavimo k prsim, saj se s sesanjem v prvih urah po rojstvu vzpodbudi delovanje mlečnih žlez. V prvih dneh po otrokovem rojstvu materine dojke vsebujejo kolostrum ali mlezivo. To mleko je gosto in rumenkastega videza. Čeprav teče le po kapljicah, je bogato z zaščitnimi snovmi, ki varujejo novorojenca pred boleznimi. Poleg tega ima to mleko tudi blag odvajalni učinek, kar pomaga pri izločanju mekonija in preprečevanju zlatenice. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi, saj pomaga pri okrevanju po porodu in zmanjšuje krvavitve.
Dojenje kot udobje in bližina
Dojenje nudi otroku tudi ugodje bližine in udobja ter naredi prve tedne po rojstvu mirnejše in srečnejše tako otroku kot materi. Pogosto dojenje zagotavlja zalogo mleka, saj se vaše mleko tvori po povpraševanju - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori.
Kdaj poiskati pomoč?
Če imate v zvezi z dojenjem kakršne koli dvome, skrbi ali se soočate s težavami, kot so boleče bradavice, zastoj mleka, mastitis ali nezadostno pridobivanje teže pri otroku, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Svetovalka za dojenje, patronažna medicinska sestra ali pediater vam lahko nudijo podporo, nasvete in rešitve za uspešno in zadovoljujoče dojenje.
