Skrb glede ustreznega oblačenja dojenčkov, še posebej v prehodnih obdobjih in hladnejših mesecih, je stalnica med mladimi starši. Vprašanje, ali je otrok dovolj oblečen, kdaj mu je prevroče ali premrzlo, je pogosto predmet dvomov in nasprotujočih si mnenj. Posebej pereča je situacija, ko se starši sami ne strinjajo glede tega vprašanja, kar lahko vodi v nezadostno ali pretirano oblačenje otroka. V primeru sedemmesečnega dojenčka, ki je večino dneva oblečen le v bodi z dolgimi rokavi in pleničko, brez hlačk in nogavičk, medtem ko je njegov skrbnik oblečen precej topleje, je skrb upravičena. Mokri bodi od slin do pleničke in ledeno mrzle nogice so jasni znaki, da otroku primanjkuje toplote, kljub mamini trditvi, da mu ni premrzlo.
Kako prepoznati, ali otroku primanjkuje toplote?
Glavno vodilo pri oblačenju dojenčkov, ki ga pogosto poudarjajo tudi pediatri, je, da se pri oblačenju otroka orientiramo po sebi. Če nas zebe, je zelo verjetno, da zebe tudi otroka. Če nam je vroče, je verjetno tudi otroku vroče, ob predpostavki približno enake telesne aktivnosti. Otrok, ki mu je mraz, je pogosto bled ali celo modrikast, lahko se ga trese, kar je njegov način tvorjenja toplote. Nasprotno, če je otrok lepe rožnate barve in so njegove roke, noge, predvsem pa trup (na primer na prsnem košu) topli, potem mu najverjetneje ni hladno.
Vendar pa obstajajo tudi bolj natančni načini za preverjanje otrokove telesne temperature. Kot je navedeno v nekaterih virih, je najzanesljivejši način, da preverimo otrokovo počutje, s tipanjem v pregibih - predvsem v komolcu in pod kolenom. Koža na teh mestih mora biti suha in topla. Če je na teh mestih koža vlažna, mu je prevroče, če pa je koža hladna, ga najverjetneje že zebe. Hladne roke in noge so sicer lahko pokazatelj, da otroku zebe, vendar pa gre za dele telesa, ki so najbolj oddaljeni od srca in zato najslabše prekrvavljeni, zato ta znak ni vedno zanesljiv. Bolj zanesljiv pokazatelj je temperatura zatilja. Če je zatilje toplo in suho, je otrok praviloma ustrezno oblečen.
Vpliv okolja na otrokovo počutje
Stanovanje brez ogrevanja, s parketom po vseh površinah, kjer se otrok ves čas plazi, predstavlja dodatno tveganje za prekomerno ohlajanje. Otrok, ki je večino časa v neposrednem stiku s hladnimi tlemi, hitreje izgubi telesno toploto. Mokri bodi, ki se ga ob brisanju slinice ne zamenja, le še pospešuje odvajanje toplote iz telesa, kar je še posebej nevarno za dojenčke, katerih termoregulacijski center še ni povsem razvit. Tudi zavračanje uporabe slinčkov, z izgovorom, da se z njimi otrok davi, je skrb vzbujajoče, saj slinček preprečuje, da bi se oblačila in otrokova koža zmočili od slin, kar bi prispevalo k hitrejšemu ohlajanju.
Oblačenje po principu čebule in prilagajanje temperaturi
Slovenski pediatri pogosto svetujejo oblačenje otroka po principu "čebule", kar pomeni več tankih plasti oblačil. Ta metoda omogoča, da se med plastmi oblačil ustvari zračni sloj, ki deluje kot toplotni izolator. Če postane otroku med gibanjem prevroče, je enostavno odstraniti zgornjo plast oblačil, s čimer se uravnava telesna temperatura. Pri oblačenju je pomembno upoštevati temperaturo okolja, tako zunaj kot znotraj doma. V prostorih, kjer je temperatura med 20 in 23 stopinjami Celzija, se dojenčku običajno priporočajo dvojni dolgi rokavi in dvojne žabice ali zaščita nog. Bombažne kapice se priporočajo predvsem novorojenčkom ali nedonošenčkom, saj preko glavice lahko izgubijo veliko toplote. Kapica je nujna po kopanju, dokler so lasje mokri.
Handling – kako oblečemo dojenčka
Gibanje na prostem in pomembnost svežega zraka
Kljub nizkim temperaturam je bivanje na prostem pozimi za otroke koristno. Gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem, pozitivno vpliva na kakovost spanja in splošno počutje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se telesna dejavnost otrok v zimskih mesecih izrazito zmanjša, kar je povezano z večjo pojavnostjo debelosti, slabšo telesno pripravljenostjo in motnjami spanja. Mraz sam po sebi ne povzroča bolezni; večina okužb se namreč širi v zaprtih prostorih, kjer so otroci dlje časa skupaj in je zrak slabše prezračen. Zunaj se zrak nenehno obnavlja, otrok se razgiba, telo se ogreje in obremenitev za dihala je pogosto manjša, kot si starši predstavljajo.
Kljub temu je pri zimskih sprehodih pomembno upoštevati nekaj smernic. Otrok mora biti ustrezno oblečen, da se med gibanjem ne bi pregreval in potil. Vlažna oblačila namreč hitreje odvajajo toploto. Če se otroci zunaj intenzivno gibajo, je priporočljivo odstraniti plast oblačil. Pri daljšem bivanju zunaj ne gre pozabiti na tekočino, saj raziskave kažejo, da otroci pozimi pijejo manj kot poleti, kar lahko vpliva na koncentracijo, razpoloženje in splošno odpornost.
Posebna previdnost pri dojenčkih in nedonošenčkih
Zelo majhni dojenčki in nedonošenčki zahtevajo posebno pozornost, saj se s temperaturnimi spremembami spoprijemajo slabše kot starejši otroci in se ne morejo ogreti z gibanjem. Po podatkih slovenskih zdravstvenih smernic so dojenčki bolj izpostavljeni tveganju za podhladitev, zlasti ob vetru in vlagi. Zanje so priporočljivi krajši sprehodi, dobra zaščita pred vetrom in vlago ter stalno opazovanje njihovega počutja. V zelo nizkih temperaturah ali ob močnem vetru je smiselno izhod skrajšati ali ga preložiti. Previdnost velja tudi pri nošenju v nosilkah ali kengurujčkih, saj so dojenčki v njih pogosto pri miru in bolj izpostavljeni vetru, kot se zdi na prvi pogled.
Individualni pristop in poslušanje otroka
Nazadnje, a ne najmanj pomembno, je, da starši poslušajo sebe in svojega malčka. Nobene splošne smernice ne morejo popolnoma zajeti individualnih potreb vsakega otroka. Če otrok sam pokaže znake nelagodja, jok, bledico ali tresenje, je to znak, da je treba ukrepati. V primeru dvomov ali posebnih zdravstvenih stanj pri otroku (kot je na primer astma, kjer je uporaba šala čez usta in nos priporočljiva), je vedno najbolje, da se posvetujete s pediatrom. Pediater je namreč "odvetnik otroka" in bo vedno postavil vprašanje, ali je določeno ravnanje za otroka dobro, ne glede na mnenja drugih.