Najmlajši družinski član je s seboj prinesel marsikatero prijetno spremembo - dneve, polne sreče in veselja, nov način spoznavanja sveta in polno ljubezni. Zagotovo pa je eden izmed manj prijetnih presenečenj velik kup umazanih pleničk, ki jih moraš dnevno zamenjati. Ampak, kaj narediti, ko umazanih pleničk ni več, tvoj otrok pa pri vsakem odvajanju blata joka od bolečin? Najverjetneje dojenček trpi zaradi zaprtja, ki je lahko posledica različnih sprememb v njegovem življenju. Ker ti dojenček ne more povedati, kako zelo ga boli in moti, ti bo to pokazal na različne načine. Zato je pomembno, da pozorno spremljaš (ne)umazane pleničke svojega otroka. Za otroka in za starše je lahko to stresno obdobje, zato poskusita ostati mirna in zbrana. Zaprtje je v večini primerov popolnoma vsakdanja težava in jo lahko z nekaj spremembami hitro odpravita. Masaža se izkazuje kot učinkovita metoda za spodbujanje mirnega in kakovostnega spanca pri dojenčkih, hkrati pa je tudi naraven in nežen način za lajšanje prebavnih težav, vključno z zaprtjem.
Kaj je zaprtje pri dojenčku?
Pri zaprtju gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvajenega izločenega blata. Pri zdravih dojenčkih se pogostost odvajanja blata manjša s starostjo. V prvih tednih po rojstvu lahko odvajajo kar štirikrat na dan, nekateri tudi po vsakem obroku. To se do drugega leta zmanjša na v povprečju 1,7 odvajanj na dan, pri četrtem letu starosti pa na 1,2, kar je enako kot pri odraslih osebah. Zaprtje pri novorojenčkih in dojenčkih je pogost in popolnoma normalen pojav, ki ga zdravniki hitro prepoznajo. Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Mnogi mladi starši so zaradi zaprtosti svojih otrok zaskrbljeni in obiščejo pediatra ali pediatričnega gastroenterologa. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca.
Kako prepoznamo zaprtje pri dojenčku?
Zaprtje je za otroka izjemno stresno obdobje, ki mu povzroča nemalo neugodja in bolečin. Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih:
- Trdo blato: Blato je suho, zbito, podobno peletom ali pa ima razpokano površino.
- Bolečina med odvajanju blata: Otrok med poskušanjem odvajanja joka, se napenja, postane razdražljiv in nemiren.
- Redno ter manj pogosto odvajanje: Otrok odvaja blato redkeje kot običajno, kar lahko traja več dni.
Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Ker mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje. Če si pred kratkim nehala dojiti in otroka privajaš na nadomestno mleko, lahko opaziš nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi. Simptomi zaprtosti so pri dojenčkih in otrocih podobni kot pri odraslih osebah, vendar slednji lažje sporočijo svoje stanje. Zato je izjemno pomembno, da starši opazujejo stanje otroka in redno pregledujete njegovo blato. Če opazita spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra.
Še posebej bodita pozorna, če opazita:
- Večje kose blata.
- Sledi krvi v blatu.
- Napenjanje in trd otroški trebušček.
- Razdražljivost in nelagodje otroka.
- Odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata.
- Pogostejše polivanje ali bruhanje.
Kljub temu da je glavni simptom zaprtja spremenjena rutina odvajanja, je vsak otrok drugačen, hkrati pa je popolnoma normalno, da se pogostost spreminja tudi z odraščanjem. Zato dobro spoznaj svojega otroka in njegove navade, da boš lahko kar najbolje ocenila, kdaj nastopijo odstopanja.
Ali je zaprtje pri dojenčku nevarno?
Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečiš. Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:
- Ima povišano temperaturo.
- Zavrača hrano.
- Izgublja telesno težo.
- Ima sledi urina na spodnjem perilu/pleničkah.
- Ne napreduje in se ne razvija po pričakovanjih.
Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Ker starši prepozno prepoznajo znake zaprtja, ima lahko otrok že več mesecev težave, ki pustijo dolgotrajne posledice. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog.
ZAČETNO STANJE: Blago zaprtje, ki se pojavi občasno.KRONIČNO STANJE: Dolgotrajno zaprtje, ki zahteva zdravniško obravnavo.
Kronično zaprtje je ozdravljivo, vendar lahko pusti nekatere posledice, ki negativno vplivajo na otroka:
- Bolečne razpoke na koži okoli zadnjika.
- Daljše zadrževanje blata.
- Uhajanje blata.
Kaj povzroča zaprtje pri otroku?
Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov ter morajo biti klinično dokazani. Mednje spadajo:
- Hirschsprungova bolezen.
- Hipotiroza.
- Hiperkalciemija.
- Spina bifida ali spina bifida occulta.
- Zdravila, ki zapirajo (npr. opijati), še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva:
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«.
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlico: Če si otroka prehitro začela navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Spremembe v prehrani: Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine imajo večje možnosti za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti.
- Spremembe v dnevni rutini: Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Alergija na kravje mleko: Alergija ali laktozna intoleranca lahko vplivata na zaprtost, prav tako tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov.
- Prehanjevanje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo. Poskrbi, da je formula, ki jo uporabljaš, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov presnovo.
- Premalo telesna dejavnost: Če se otrok se ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtosti. Telesna dečnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do upočasnjene prebave.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Kako lahko pomagamo dojenčku pri zaprtju?
Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotoviš mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljaš polne pleničke in obiske stranišča. Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagaš že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad:
- Uživanje več tekočin: Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpelješ tudi čaj. Če dojenčka hraniš s formulo, preveri pripravo. Morda ne dodaš dovolj vode ali dodaš preveč praška.
- Pogostejše dojenje: Če dojenčka dojiš, lahko poskusiš dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovori z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.
- Zamenjaj nadomestno mleko: Če dojenčka hraniš s formulo po steklenički, se posvetuj s svojim pediatrom in jo zamenjaj za primernejše nadomestno mleko.
- Povečaj vnos vlaknin: Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodaj vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom.
- Redna telesna dejavnost: Spodbujaj svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagaš tudi sama - premikaj nogice in masiraj trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.
- Ustvari rutino odvajan: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj. Brez posvetovanja z zdravnikom ali pediatrom otroku nikakor ne dajaj odvajal, svečk ali klistirjev.
Masaža kot pomoč pri zaprtju in za splošno dobro počutje
Masaža je čudovit način, da ustvarite močno vez med vami in vašim dojenčkom ter spodbudite mirne in sproščene noči. Ni le pomirjujoča, ampak tudi izjemno prispeva k utrjevanju povezanosti med staršem in otrokom. V prvih mesecih življenja dojenček doživlja svet predvsem preko telesa. Dotik je zanj osnovno orodje za orientacijo, pomiritev in povezovanje. V maternici je bil ves čas v stiku - s stenami maternice, objet s plodovnico, s tvojim telesom, z gibom in z zvoki. Po rojstvu pa nenadoma pride v svet, kjer mora vse šele spoznavati - ni več nenehnega občutka objetosti, ni več pridušenih zvokov in mehke svetlobe. Vse je bolj intenzivno. Ko ga nežno stisneš k sebi, mu daš vedeti: “Še vedno si varen. Še vedno si ljubljen.”
Raziskave kažejo, da redni dotiki - še posebej nežna masaža - ugodno vplivajo na zmanjšanje stresnih hormonov, spodbujajo izločanje oksitocina (hormona povezanosti), ter izboljšujejo srčni utrip, dihanje in prebavo. Masaža dojenčka pa ne učinkuje samo nanj - pomirja tudi tebe, mamica. Veliko mamic pove, da masaža dojenčka pomiri tudi njih.
Masaža trebuščka:
Masirajte v smeri urinega kazalca, z dlanjo okrog popka. Pri tem držite otroka z eno roko za boke ali stegno, medtem ko druga roka dela. Pomembno je, da gladite v smeri urinega kazalca, ker tako poteka debelo črevo. Masaža spodbuja njegovo delovanje. Pri dojenčkih so vzroki za prebavne težave največkrat v debelem črevesju. Nikoli ne uporabljajte tega prijema v akutnem stanju, ko je otrokov trebuh krčevit in ne prenese dotika.
Masaža stopal:
Na podplatih se nahajajo številne točke, ki so povezane s celim telesom in notranjimi organi. Z določenimi masažnimi tehnikami podplatov, lahko dosežemo različne organe. Če ima otrok pogosto težave v trebuhu, lahko poizkusite masažo refleksnih con za prebavni trakt in še posebej za debelo črevo. Da dosežete učinek, izvajajte masažo enkrat do dvakrat dnevno. Masažo vedno začnite s toplimi rokami. Mrzle roke so za otroka zelo neprijetne. Vedno pričnite s harmonizacijo: otrok leži na hrbtu, nogice so obrnjene k vam. Primite nogice otroka, vaša desna roka objame levo stopalo, vaša leva roka pa desno stopalo. S tem vzpostavite harmonijo, usklajenost med vami in otrokom. Otrok je pripravljen na masažo. Začnite z otrokovo desno nogo, objemite z levo roko gleženj in z desno masirajte stopalo. Primite z desno roko levi gleženj in masirate dalje. Masaža je povsem preprosta (zrcalna), rišemo polkroge okrog pet, v desno smer kot poteka debelo črevo. Ravno tako kot na trebuh rišemo sonček, ga sedaj rišemo tudi na podplate. Masaža refleksnih con stopala se konča s harmonizacijo kot se je tudi začela. Na začetku in na koncu masaže dojenčkovo stopalo vedno objamite z rokama, tudi če jo na sredini prekinete.
Masaža hrbta:
Pri masaži hrbta leži otrok vedno na trebuhu. Njegove noge in stopala gledajo proti vam. Glava je obrnjena na stran. Med masažo hrbta jo čez nekaj časa obrnite na drugo stran, tako da bo hrbet enakomerno stimuliran. Če je dojenček že toliko močan, da sam dviguje in obrača glavo, mu jo pustite, kot sam želi. Hrbet lahko masiramo tako, da leži dojenček na naših stegnih. Masaža hrbta deluje pozitivno na razvoj hrbtenice in celotne postave. Zdrav razvoj hrbtne muskulature in hrbtenice je bistven pogoj, da podpremo pokončno hojo in se izognemo poznejšim težavam s hrbtenico. Masaža hrbta je tudi indirektna masaža trebuha. Masaža naj vedno poteka v naročju, nikoli na tleh! Če otrok leži čez noge, so ramena in kolki rahlo pokrčeni. Tako otrok ni iztegnjen na podlagi in ga ne potiskamo k tlom.
Priprava na masažo:
Da bi bila masaža resnično učinkovita, je potrebna skrbna priprava. Ključni elementi vključujejo:
- Priprava sebe: Starši smo dojenčkovo najpomembnejše okolje. Sprostitev in raztezanje pred masažo pomagata ustvariti pozitiven vpliv.
- Priprava okolja: Prostor, kjer poteka masaža, naj bo topel, miren in brez motečih dejavnikov. Umirjeno vzdušje, ustvarjeno s pomočjo nežne glasbe in mehke svetlobe, bo dodatno pripomoglo k sprostitvi.
- Uporaba naravnih olj: Pred masažo uporabite naravna organska olja. Segrejte olje med dlanmi in nežno nanesite na dojenčkovo kožo. Poleg vlaženja kože olja pomirjajo in sproščajo.
- Uporaba pravih masažnih tehnik: Uporabljajte nežne in pomirjujoče masažne tehnike, kot so nežno božanje, krožni gibi, rahlo pritiskanje, gnetenje. V sam ritual masaže pa vedno vključite zavesten dih.
Preden začneš z masažo, se najprej pripravi ti, mamica. Umiri se, naredi nekaj počasnih globokih dihov in si predstavljaj, kako z vsakim izdihom iz tebe odtekajo napetosti, bremena, skrbi. Sledi tvoje vprašanje za dovoljenje, s katerim dojenčku sporočaš, da ti zanj mar, da ga spoštuješ in upoštevaš njegove potrebe. Masažo vedno izvajaj na tleh. Masažo začni počasi. Najprej pobožaj dojenčka, da vidi, da prihaja stik. Pozorna bodi na otrokov odziv. Pomembno: ne išči popolnosti, išči prisotnost. Tvoje telo in tvoja ljubeča prisotnost sta dovolj. Postane lahko vajin vsakodnevni mini ritual, nekaj, česar se bosta veselila oba.
Infant Massage for Colic 💨 | Abdominal Massage for Gas Relief | Pediatric Physical Therapy #20
Živila, ki zapirajo in odpirajo
Ob uvajanju goste hrane se lahko zgodi, da bo dojenček odvajal blato vsakih nekaj dni, lahko enkrat tedensko ali na 10 dni. Zaprtje se lahko pojavi, če eno za drugo uvajate živilo, ki tudi sicer zapira, kot so denimo banane ali riž. Težave s prebavo se lahko tudi pojavijo ob morebitnem prenehanju dojenja in prehodu z materinega na prilagojeno mleko. Tukaj je treba paziti, da pravilno pripravite mlečni napitek, torej da je pravo razmerje med vodo in mlečnim prahom, ter da je voda prekuhana. Obstajajo pa tudi mlečne formule proti zaprtju, ki vam jih lahko priporoči pediater.
Če vaš dojenček težje odvaja, se izogibajte hrani, ki zapira, kot so denimo banane, čokolada, kuhan korenček in riž. Določena živila, predvsem prehranske vlaknine, po drugi strani lahko olajšajo prebavne motnje, in sicer:
- Polnozrnata žita: v obliki polnozrnatega kruha, piškotov, krekerjev in testenin.
- Fermentirani mlečni izdelki.
- Kosmiči, ovseni otrobi, izdelki s probiotiki.
- Juhe in enolončnice.
- Kuhano belo meso ali riba.
- Sadje: predvsem slive in marelice (lahko tudi suhe), breskve.
- Zelenjava: najbolje špinača, brokoli, beluši, zelena solata, ohrovt.
Posebej priporočljivi sta juha in enolončnica, s katerima otrok dobi tako potrebna hranila kot tudi tekočino. Dojenčku lahko tudi ponudite denimo polento z zelenjavo, kašice s suhimi slivami, breskvami, figami, hruškami, jabolki, primerni so grozdje in rozine. Hrani lahko za mehčanje blata dodate maščobe: olivno ali repično olje, tudi maslo. Izogibajte pa se kuhanemu korenčku, bananam in belemu rižu (raje recimo uporabite rjavi divji riž). Prav tako ni dobro uživati preveč mleka, mlečnega riža ali zdroba.
Ob morebitnih težavah z zaprtjem za zmehčanje blata povečajte vnos tekočine, najbolje vode, ki jo lahko združujete z naravnimi sokovi, domačimi kompoti, zeliščnimi čaji (lahko tudi malo sladkanimi) in - kot rečeno - juhami. Resnično je pomembno, da otrok uživa dovolj tekočine. In kako veste, če je dovolj hidriran? Dojenčki bi morali imeti med šest in osem s svetlorumenim urinom napolnjenih plenic dnevno, majhni otroci med štiri do pet. Če že hodijo na stranišče, bi morali urnirati na približno vsakih pet do šest ur. Otroka tudi spodbujajte h gibanju, naj se plazi, hodi, teče. Ob napetem trebuščku ga lahko tudi nežno masirate v smeri urinega kazalca. Pomagalo naj bi tudi masiranje stopal, in sicer od pete po notranji strani do blazinice do konca prstkov, kot bi po spodnjem delu stopalca pisali sedmice.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletna stran Nosecka.net je namenjena zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe.