Masaža presredka je postopek, ki ga številne nosečnice izvajajo v zadnjih tednih nosečnosti kot pripravo na porod. Cilj masaže je povečati prožnost in raztegljivost tkiva presredka, kar naj bi zmanjšalo potrebo po epiziotomiji (prerezu presredka) ali zmanjšalo obseg morebitnih raztrganin med porodom. Kljub temu pa obstajajo različna mnenja o učinkovitosti in pravilni izvedbi te tehnike, kar lahko povzroči dvome in nelagodje pri bodočih mamicah.
Kaj je presredek in zakaj ga pripravljati?
Presredek je območje med zadnjo steno nožnice in zadnjikom. Med porodom je to področje izpostavljeno velikemu raztezanju, ko glavica otroka prehaja skozi porodni kanal. Včasih je tkivo presredka manj prožno, kar lahko privede do raztrganin ali potrebe po kirurškem prerezu (epiziotomiji). Raztrganine ali epiziotomija lahko povzročijo bolečino, nelagodje, težave pri celjenju, v redkih primerih pa tudi dolgotrajnejše posledice, kot so težave z urinsko ali fekalno inkontinenco ter disparonija (boleči spolni odnosi). Zato je priprava presredka ključnega pomena za lažji in manj boleč porod.
Različna mnenja in izkušnje nosečnic
Na forumih in v pogovorih med nosečnicami se pojavljajo različna stališča glede masaže presredka. Nekatere ženske poročajo, da jim masaža ni bila prijetna, da je bila boleča ali da so zaradi uporabe olja dobile povečan izcedek, zaradi česar so z njo opustile. Druge pa izražajo strah pred samo tehniko in ne vedo, kako naj pravilno izvajajo določene gibe, kot je vlečenje navzgor in navzven. Pojavljajo se tudi pomisleki glede učinkovitosti, saj nekatere menijo, da masaža ne pomaga pri preprečevanju raztrganin ali prereza.
Primer izkušenj: "Mene je kar minila želja po masaži, ko sem prebrala tista navodila. Ne vem, no… ne znam si predstavljat, da bi se tam spodaj tako raztegovala, res ne." ali "Tudi jaz sem prebrala navodila, celo poizkusila že 2x in je res neprijetno raztegovanje."
Vendar pa nekatere nosečnice poročajo o pozitivnih izkušnjah. Ena od njih je izjavila: "Dve prijateljici sta jo pridno izvajali […] in je ena pri prvem porodu imela 2 šiva, pri drugem 0; druga pa pri zelo velikem otroku in prvem porodu ni utrpela nobenih šivov."
Kdaj pričeti z masažo presredka?
Na splošno se priporoča, da z masažo presredka pričnete v zadnjem trimesečju nosečnosti. Nekateri viri in navodila, priložena masažnim oljem, navajajo 32. teden nosečnosti kot začetek, medtem ko drugi priporočajo začetek že šest ali celo devet tednov pred pričakovanim terminom poroda. Priporočljivo je, da se o času začetka masaže posvetujete z vašim ginekologom ali babico.
Kako izvajati masažo presredka?
Izvajanje masaže presredka zahteva nežnost, sproščenost in pravilno tehniko.
Priprava:
- Higiena: Pred masažo si vedno umijte roke.
- Udoben položaj: Namestite se v udoben položaj, ki vam omogoča dober dostop do presredka. To je lahko leže na postelji ali kavču, sede, čepe ali stoje z eno nogo dvignjeno na stol ali kad. Nekatere nosečnice uporabljajo ogledalo, da si olajšajo izvajanje masaže.
- Sproščenost: Pred masažo si privoščite toplo kopel ali sedečo kopel, ki sprosti mišice. Pomembno je, da ste sproščeni in da vas med masažo nihče ne moti. Osredotočite se na globoko trebušno dihanje.
Masažno olje:
Za masažo presredka uporabite naravna, hladno stiskana olja biološke pridelave. Priporočljivo je olje pšeničnih kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E in povečuje elastičnost kože. Lahko uporabite tudi šentjanževo olje, olivno, mandljevo ali sončnično olje. Nekateri dodajo tudi nekaj kapljic eteričnega olja vrtnice, ki naj bi delovalo aseptično in omililo krče. Izogibajte se uporabi sintetičnih ali močno odišavljenih olj.
Tehnika masaže:
Obstajajo različni pristopi k tehniki masaže, ki se lahko nekoliko razlikujejo, vendar osnovni principi ostajajo podobni:
- Vstavljanje prstov: Naoljite dva ali tri prste (običajno kazalec in sredinec) in jih nežno vstavite približno 3 cm globoko v nožnico. Če je boleče, začnite z enim prstom.
- Pritiskanje navzdol in navzven: S prsti v nožnici nežno pritisnite na tkivo presredka. Gibanje naj poteka navzdol in navzven, proti zadnjiku. Nekateri viri navajajo, da prsti pritiskajo na mišico med anusom in vagino.
- Raztezanje: Nato s prsti nežno pritisnite proti anusu in postopoma povečujte pritisk, dokler ne začutite intenzivnega raztezanja. Ta občutek naj ne bo boleč, temveč občutek napetosti. Nekateri priporočajo, da prste razprete in tako nežno širite nožnico.
- Gibanje v obliki črke U: Drugi pristop vključuje krožne gibe s palcem na zunanjem delu presredka in prsti v nožnici, ter nato nežno raztezanje v obliki črke U, ki obsega pritisk proti danki.
- Trajanje: Masaža naj traja od 3 do 5 minut, lahko pa tudi do 10 minut, kolikor vam ustreza. Pomembna je rednost.
- Nežnost: Ključno je, da je masaža nežna in da ne povzroča močne bolečine. Če je pritisk prevelik, si presredek nekaj dni masirajte z enim prstom ali z manjšim pritiskom.
7-minutna masaža presredka za nosečnost - vodnik po korakih, ki ga vodi fizioterapevt medeničnega dna
Nasveti in alternativni pristopi
Nekatere ženske menijo, da masaža presredka ni nujno potrebna ali da ne pomaga. Namesto tega priporočajo tesen pogovor z babico, ki bo vodila porod, zaupanje v njene strokovne nasvete in uboganje njenih navodil med samim rojevanjem. To naj bi bilo ključno za ugoden izid poroda brez poškodb presredka.
Obstajajo tudi drugi pristopi k pripravi presredka:
- Parna sedežna kopel: Izvajate jo lahko od 38. tedna nosečnosti naprej z dodatkom senenega drobirja. Ta naj bi zmehčala tkivo in ga naredila bolj prožno.
- Gibanje med porodom: Hoja in gibanje med popadki zmanjšujeta bolečino in omogočata lažje spuščanje otroka skozi porodni kanal. Položaji kot so stoje, čepe ali polčepe v drugi porodni dobi so ugodnejši za presredek kot ležeči položaj.
- Sprostitvene tehnike joge: Položaji kot so položaj otroka, položaj mačka in globoki počep lahko pomagajo pri raztezanju in sprostitvi mišic medeničnega dna.
- Topli obkladki: Med porodom lahko topli obkladki na presredek pomagajo pri sprostitvi tkiva.
- Zaupanje in sodelovanje z babico: Jasna komunikacija in zaupanje med porodnico in babico sta ključna za sproščen porod.
Dejavniki, ki vplivajo na poškodbe presredka
Številni dejavniki lahko povečajo tveganje za poškodbe presredka med porodom. Ti vključujejo:
- Prvorodnost
- Porodna teža otroka več kot 4 kg
- Druga porodna doba, ki traja dlje kot eno uro
- Epiduralna analgezija
- Okcipitoposteriorna prezentacija otroka
- Indukcija poroda
- Vodno pritiskanje (Valsalva) ob iztisu otroka
- Epiziotomija
- Zašita porodna poškodba iz predhodnjega poroda
- Ležeči položaj med porodom (litotomni položaj)
- Porod voden s strani porodničarja
- Porod, dokončan z izhodno porodniško operacijo (kleščni porod, vakuumska ekstrakcija)
- Azijska rasa porodnice
Posledice poškodb presredka
Poškodbe presredka lahko pustijo kratkoročne in dolgoročne posledice. Med kratkoročne posledice spadajo izguba krvi, okužbe, bolečina in nelagodje med sedenjem, uriniranjem in defekacijo, omejena gibljivost ter slabša laktacija. Dolgoročne posledice lahko vključujejo slabši tonus mišic medeničnega dna, depresijo, izčrpanost, stresno inkontinenco, disparonijo in spremenjen odnos med partnerjema. Približno 23% žensk se po porodu sooča z disparonijo, 19% z urinsko in 3-10% s fekalno inkontinenco.
Znanstvene raziskave nakazujejo, da masaža presredka lahko zmanjša verjetnost epiziotomij in raztrganin, saj tkivo postane bolj sproščeno in elastično. Kljub začetnemu nelagodju ali bolečini, ki jo nekatere ženske občutijo, večina poroča, da pekoč občutek in bolečina izgineta po enem ali dveh tednih rednega izvajanaj masaže. Velika večina žensk, ki so jo izvajale, bi jo priporočila tudi drugim nosečnicam.
Pomembno je poudariti, da je vsaka nosečnost in porod edinstven. Medtem ko masaža presredka ponuja potencialne koristi, je ključnega pomena, da se nosečnice zavedajo vseh možnosti, se posvetujejo s svojim zdravstvenim osebjem in izberejo pristop, ki jim najbolj ustreza.
tags: #masiranje #presredka #v #nosecnosti