V sodobnem svetu usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja predstavlja enega izmed ključnih izzivov za zaposlene starše. Zavedajoč se pomena družine in dobrobiti otrok, zakonodaja v Sloveniji in Evropski uniji nenehno stremi k zagotavljanju ustreznih pravic in podpore staršem. Ta članek podrobno obravnava različne oblike dopustov, ki so na voljo staršem, zlasti očetovski dopust, ter osvetljuje nedavne spremembe v slovenski zakonodaji, ki vplivajo na pravice staršev.
Osnovne pravice zaposlenih glede dopusta
Vsak zaposleni v Republiki Sloveniji ima pravico do najmanj štirih tednov plačanega dopusta na leto, znanega kot letni ali zakonsko določen letni dopust. Ta pravica je temeljni del delovnega razmerja in je neodvisna od vrste delovne pogodbe ali statusa delavca. Poleg tega vsi zaposleni, ne glede na vrsto pogodbe, imajo pravico zaprositi za družinski dopust. Ta dopust je namenjen nujnim osebnim ali družinskim okoliščinam, kot so nesreča ali bolezen bližnjega družinskega člana. Delodajalci morajo poznati ta osnovna pravila in ne morejo omejevati te pravice na podlagi obdobja dela, dolžine delovne dobe ali družinskega statusa delavca.
Materinski dopust: Zaščita in okrevanje matere
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je porod nastopil pred predvidenim datumom. EU zakonodaja v nekaterih primerih predvideva daljše obdobje obveznega materinskega dopusta. Delodajalec ne more odpustiti delavke med nosečnostjo ali med materinskim dopustom, kar zagotavlja dodatno varnost v tem občutljivem obdobju.
Očetovski dopust: Vključevanje očetov v zgodnje obdobje otrokovega življenja
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka v prvih mesecih njegovega življenja. Po veljavni slovenski zakonodaji oče ob rojstvu otroka uveljavlja deset delovnih dni očetovskega dopusta. Ta dopust se lahko izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, najkasneje tri mesece po rojstvu otroka. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. V primeru rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se očetovski dopust podaljša.
Starševski dopust: Delitev odgovornosti in fleksibilnost
Starševski dopust predstavlja pomemben del sistema varstva staršev in družin. Vsak od staršev ima pravico do najmanj štirih mesecev starševskega dopusta, od katerih sta vsaj dva meseca plačana v skladu z nacionalnimi pravili in sta neprenosljiva. Po zakonodaji EU lahko delavec odide na starševski dopust kadarkoli, dokler otrok ne dopolni starosti 8 let, čeprav je ta starostna omejitev po zakonodaji nekaterih držav lahko nižja.
Novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (od 1. aprila 2023)
S 1. aprilom 2023 je v Sloveniji začela veljati novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša pomembne spremembe in novosti za pravice staršev. Te spremembe se nanašajo na področje starševskega dopusta, starševskega nadomestila, krajšega delovnega časa in delnega plačila za izgubljeni dohodek.
1. Starševski dopust: Izenačevanje pravic obeh staršev
Z novelo zakona se izboljšuje ureditev starševskega dopusta z izenačitvijo pravic obeh staršev. Po novem bosta imela oba starša po 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, medtem ko je doslej imela 30 neprenosljivih dni zgolj mama. To pomeni, da bo po novem starševski dopust za oba znašal 160 dni. Očetovski dopust se bo s 30 dni skrajšal na 15 dni, starševski dopust pa podaljšal na 160 dni, pri čemer bo imel oče 60 dni neprenosljivih. Ostalih 100 dni bo oče lahko prenesel na mamo, tako da bo mati lahko kot doslej izrabila 260 dni. Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Ta nova ureditev velja za starše otrok, rojenih po 1. aprilu 2023.
2. Višje starševsko nadomestilo: Sprememba osnove za izračun
Maksimalna višina starševskega nadomestila se bo dvignila s spremembo definicije povprečne plače. Ta ne bo več nominalno določena v zakonu, ampak se bodo podatki pridobivali s Statističnega urada za preteklo leto. Staršem, ki imajo omejitev, ni potrebno vložiti nove vloge, saj bo višje izplačilo avtomatično v maju. Novosti na tem področju se uporabljajo od 1. aprila 2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
3. Krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka: Podaljšanje obdobja koriščenja
Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi nege in varstva otroka se bo podaljšalo do osmega leta otrokove starosti, doslej je bilo do zaključka 1. razreda osnovne šole. Krajši delovni čas zaradi varstva otroka bosta po novem lahko koristila oba starša hkrati, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Eenoletne neprenosljivosti ne bo več. Prav tako se bo podaljšalo obdobje koriščenja (prenesenega) starševskega dopusta do osmega leta otrokove starosti. Novosti na tem področju se uporabljajo od 1. aprila 2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
4. Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID): Razširitev upravičenosti in zneska
Delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID) je plačilo, ki ga prejme starš, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami. DPID bodo po novem lahko v večjem obsegu (20 ali 30 ur tedensko) prejemali tudi starši otrok, ki so nameščeni v institucionalnem varstvu, vendar nekaj časa preživijo tudi doma. Celotni znesek DPID se bo dvignil z minimalne plače na 1,2-kratnik minimalne plače. Novosti na tem področju se uporabljajo od 1. aprila 2023 dalje, tudi za starše otrok, rojenih pred tem datumom.
Pravica do vrnitve na delovno mesto in prožna ureditev dela
Ko se zaposleni vrne s starševskega, očetovskega ali oskrbovalskega dopusta, ima pravico do vrnitve na isto delovno mesto. Če to ni mogoče, mu mora delodajalec ponuditi podobno delovno mesto v skladu z delovno pogodbo in pod enakimi pogoji. Zaposleni so tudi upravičeni do vseh izboljšav delovnih pogojev, ki so bile uvedene med njihovo odsotnostjo.
Zaposleni z otroki, ki so stari do (najmanj) 8 let, imajo pravico zahtevati začasno prožno ureditev dela. Delodajalec mora vsako prošnjo za prožno ureditev dela ustrezno upoštevati in navesti razloge za morebitno zavrnitev. Prožne ureditve dela lahko vključujejo prilagodljive delovne ure, delo od doma ali skrajšan delovni čas.
Oskrbovalni dopust in dopust iz nujnih družinskih razlogov
Vsi zaposleni so upravičeni do oskrbovalskega dopusta petih delovnih dni na leto, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Vsak zaposleni ima tudi pravico do odsotnosti zaradi višje sile iz nujnih družinskih razlogov, denimo zaradi nesreče ali bolezni družinskega člana. Delodajalci lahko te pravice omejijo na določeno število dni na leto oziroma na posamezni primer ali oboje.
Posebne situacije in pravice
V primeru dveh ali več hkrati živorojenih otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se lahko starševski dopust podaljša. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačujejo v času dopusta in znašajo 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo ni navzgor omejeno, medtem ko je očetovsko in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Starševski dodatek je namenjen staršem, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V Sloveniji trenutno znaša 465,34 evrov mesečno in se izplačuje 365 dni od rojstva otroka. Upravičenec je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pravica do otroškega dodatka pripada eden od staršev ali druga oseba za otroka z bivališčem v Republiki Sloveniji do 18. leta starosti otroka. Kadar otrok živi v enostarševski družini, se znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je ukrep, namenjen staršem za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pravico ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti ali najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Pravico ima tudi eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji.
Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada na podlagi potrdila specialista pediatra odmor za dojenje do 18. leta otroka.
Dodatek za nego otroka je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, in znaša 102,40 EUR mesečno.
Izpodbijanje pravic in reševanje sporov
V primeru pritožb zoper odločbe Centra za socialno delo (CSD) odloča zdravniška komisija druge stopnje. Ko se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti, potrebuje vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V primeru zamude pri oddaji vloge za subvencijo vrtca ali za državno štipendijo, je pomembno, da se čim prej obrnete na pristojne službe.
V primeru sporov med starši glede varstva, vzgoje otroka, preživnine ali stikov, center za socialno delo nudi predhodno svetovanje in mediacijo. Cilj teh postopkov je doseči sporazumni dogovor ter varovati dobrobit otroka.
Zaključek
Zakonodaja na področju starševskih in očetovskih dopustov se nenehno razvija z namenom zagotavljanja čim boljše podpore staršem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Novela zakona iz leta 2023 predstavlja pomemben korak k izboljšanju pravic staršev, zlasti z izenačevanjem obveznosti in pravic obeh staršev pri starševskem dopustu ter z razširitvijo nekaterih drugih podpornih ukrepov. Zaposleni starši se lahko zavedajo svojih pravic in jih aktivno uveljavljajo, s čimer prispevajo k bolj uravnoteženemu in kakovostnemu družinskemu življenju.