Po vrnitvi mamice in novorojenčka iz porodnišnice se rodi novo poglavje v življenju družine, polno radosti, pa tudi negotovosti. V tem prehodnem obdobju se pogosto kot prva strokovna opora pojavi patronažna medicinska sestra. Njeno delo je ključnega pomena, saj nudi neprecenljivo pomoč pri najrazličnejših izzivih, s katerimi se srečujejo mladi starši, še posebej pa pri vzpostavitvi in vzdrževanju dojenja.
Obiski na domu: Več kot le zdravstvena nega
Patronažna medicinska sestra je po prihodu mamice in novorojenčka iz porodnišnice pogosto prva, ki zna prisluhniti, svetovati in pomagati. Njihova vloga je večplastna; nudi podporo pri dojenju, opazuje zdravstveno stanje otročnice in dojenčka, pomaga pri skrbi in negi. Je pomembna opora in vodnica v negotovih začetnih trenutkih starševstva. Vloga patronažnih medicinskih sester v Sloveniji je osredotočena na skrb za otročnice in novorojenčke. Z leti so se obravnave razširile tako po vsebini kot številu, saj se prilagajajo razvoju stroke in družbenim spremembam.
Bistvena naloga patronažne medicinske sestre je podpora mamici in družini v obdobju po porodu, skrb za zdrav razvoj novorojenčka in zdravje otročnice. Na obisku svetujejo glede dojenja in nege novorojenčka, izvedejo zdravstveno nego popka, se pogovorijo o pomenu čustvene podpore otročnici s strani družine in opomnijo na izbiro osebnega pediatra. Ob obisku pregledajo novorojenčka in ocenijo zdravstveno stanje otročnice, kar zajema opazovanje čišče in rane na presredku ali po carskem rezu, spremljanje vitalnih funkcij, pregled krčenja maternice, opazovanje ožilja na nogah in spremljanje psihofizičnega počutja. Mamico in dojenčka obravnavajo celostno, pri čemer svetujejo glede na potrebe njiju in družine ter pomagajo reševati morebitne težave. Tako svetujejo tudi, kako ravnati ob joku, in po zacelitvi popka prvič okopajo novorojenčka.
Obseg in pogostost obiskov
Obiski patronažne medicinske sestre so brezplačni za otročnice z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. V prvem letu otrokovega življenja vključujejo osem rednih srečanj. Ta pristop omogoča, da patronažna medicinska sestra spremlja in podpira družino skozi različna razvojna obdobja in izzive, ki jih prinesejo prvi meseci po porodu.
Dva obiska sta namenjena otročnici - eden v prvem tednu po odpustu iz porodnišnice in drugi med četrtim in šestim tednom, ko patronažna sestra na podlagi vprašalnika oceni tveganje za poporodno depresijo. Dojenčku je namenjenih šest obiskov. Štirje v prvem mesecu; prvi že 24 ur po prihodu domov, medtem ko so naslednji trije razporejeni glede na potrebe. Peti obisk dojenčka med četrtim in petim mesecem starosti je namenjen predvsem uvajanju goste hrane. Zadnji je med desetim in 11. mesecem, preden gre mamica običajno v službo in otroček v vrtec.
Patronažna medicinska sestra vstopi v dom družine že takoj naslednji dan po prihodu otročnice in novorojenčka domov. Pomaga pri vzpostavitvi in pri morebitnih težavah pri dojenju ter spodbuja k uporabi primernih tehnik za uspešno dojenje. Svetuje, kako ravnati ob neutolažljivem joku novorojenčka, in skopa novorojenčka, ko se popek zaceli.
Po potrebi lahko patronažna sestra opravi do tri dodatne obiske pri novorojenčku in dva pri mamici, slednje, kadar z vprašalnikom zazna povečano tveganje za razvoj poporodne depresije. Tako lahko družino v prvem letu skupno obišče 13-krat. Dodatni obiski so mogoči tudi v primeru zdravstvenih težav dojenčka ali otročnice. Zanje se je treba dogovoriti s pediatrom oziroma osebnim zdravnikom, da izda delovni nalog.
Dolžina posameznega obiska je odvisna od potreb otročnice, novorojenčka in družine. Prvi obiski so vedno daljši, včasih trajajo tudi več kot eno uro. Zatem so običajno krajši, a ni nujno, saj lahko tudi pozneje nastopijo težave, ki zahtevajo daljše obravnave.
Podpora dojenju: Ključna vloga patronažne sestre
Dojenje je naraven proces, a vendar je to spretnost, ki se jo je potrebno naučiti. Pri tem ima pomembno vlogo komunikacija medicinske sestre, ki je prisotna pri vzpostavljanju dojenja. Patronažne medicinske sestre so ključne pri promociji in spodbujanju dojenja, učenju in motivaciji mater za dojenje ter pri učenju pravilne tehnike dojenja.
Medicinska sestra v patronažnem varstvu ob obiskih izvede oceno stanja, izdela načrt zdravstvene nege in izvaja intervencije. Pod oceno stanja spada zbiranje informacij pred in med obiskom, seznanitev otročnice z namenom in vsebino obiska, pregled zdravstvene dokumentacije, anamneza novorojenčka, dojenčka in družine, pogovor z otročnico in ostalimi člani družine ter svetovanje o načinu življenja, oskrba novorojenčka in dojenčka in skupna analiza vseh zbranih informacij in dokumentiranje.
Ko medicinska sestra v patronažnem varstvu prvič obišče novorojenčka in otročnico na domu, mora otročnici svetovati, hkrati pa izvajati zdravstveno vzgojo. Otročnico in družino se seznani o otrokovih potrebah po toplini, nežnosti in varnosti, ter o nekaterih možnih obolenjih. Otročnico se pouči o poporodni telovadbi, metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo ter o napotitvi na poporodni pregled. Svetuje se ji o normalnem delu, življenju in spolnih odnosih. Cilj medicinske sestre v patronažnem varstvu je zdravstveno vzgojena otročnica in zdravstveno vzgojeni vsi družinski člani.
Otročnico je potrebno seznaniti s tehnikami dojenja, prav tako se ji prikaže pravilno pristavljanje novorojenčka k prsim. Medicinska sestra v patronažnem varstvu otročnico pri prvem obisku na domu seznani s pomenom dojenja in jo spodbuja za uspešno izvedbo dojenja. Tekom obiska na domu spremlja dojenje. Nato preveri, kako novorojenček napreduje na telesni teži. Otročnico je potrebno seznaniti tudi z morebitnimi težavami, ki se pojavljajo pri dojenju in kakšne ukrepe se lahko uporabi ob pojavu različnih težav v povezavi z dojenjem. Ob morebitni prekinitvi dojenja je pomembna tudi nega dojk.
Celostna obravnava in podpora
Patronažna medicinska sestra s svojim znanjem in izkušnjami usmerja in svetuje, pomaga pri izzivih, kot je denimo neutolažljiv jok, in nudi vso potrebno podporo. Obravnavajo novorojenčka, ki zajema telesni pregled glave, mečave, beločnice, ustne votline, kože, prsnega koša, spolovila, rok, nog, prstov, nohtov, izločkov in dihanja. Spremljajo pravilno ravnanje z novorojenčkom (handling), nego, opazujejo morebitne spremembe kože ter svetujejo glede uporabe primernih krem in olj. Pregledajo popek, spremljajo izločanje urina in blata, kar pomaga pri oceni zadostne hranjenosti.
Tudi otročnico obravnavajo celostno. Pregledajo splošno počutje, se pogovorijo o porodu in morebitnih poporodnih težavah. Spremljajo vitalne funkcije, ocenijo involucijo maternice, stanje čišče ter rane na presredku ali po carskem rezu. Pozorni so na morebitne psihološke spremembe in tveganje za poporodno depresijo.
Nasveti za dojenje za novopečene mamice: dojenje, položaji, črpanje, nega bradavic, kolostrum
Povezovalni člen v zdravstvenem sistemu
Patronažna sestra je tudi povezovalni člen med družino in zdravstvenim sistemom. V primeru zdravstvenih težav se lahko poveže z izbranim pediatrom otroka, z osebnim zdravnikom ali ginekologom in se skupaj dogovorijo glede reševanja. Kadar gre za čustvene težave, se lahko obrne na Center za duševno zdravje odraslih ali Centre za krepitev zdravja, kjer mamica lahko dobi potrebno psihološko pomoč.
Pravica do obiska že med nosečnostjo
Vloga patronažne medicinske sestre pa ni omejena zgolj na obdobje po porodu. Že bodoča mamica ima priložnost spoznati patronažno medicinsko sestro, kar dodatno ustvarja temelj zaupanja in lajša morebitne skrbi glede prihajajoče nove vloge. Namreč, že v zadnjem tromesečju nosečnosti ima pravico do obiska, med katerim se lahko pogovori o pričakovanjih, tako je obravnava po porodu še bolje prilagojena njenim željam. Nosečnicam svetujejo, naj se pozanimajo, katera patronažna medicinska sestra pokriva njihovo območje bivanja, in se dogovorijo za obisk že v nosečnosti. Tako bodo tudi izvedele, kam poklicati, ko bodo odpuščene iz porodnišnice, da bo prvi obisk patronažne medicinske sestre na njihovem domu že naslednji dan po odpustu.
Nekatere porodnišnice sporočijo odpust otročnice z novorojenčkom patronažni službi, v večini primerov pa morajo mamice same poklicati patronažno medicinsko sestro in se dogovoriti za obisk.
Razvoj patronažnega varstva in izzivi
Vloga patronažnih medicinskih sester je od samega začetka delovanja patronažnega varstva na slovenskem usmerjena v skrb za mamice in dojenčke. Z leti se razvija, raste, bogati in je predvidenih tudi čedalje več obiskov. Tovrstna obravnava in skrb sta neprecenljivi, saj omogočata celovito podporo in spremljanje zdravja tako otročnic kot novorojenčkov v ključnih prvih dneh, tednih in mesecih po porodu.
Kljub pomembnosti te vloge se pojavljajo tudi izzivi. Skrajševanje ležalnih dob v porodnišnicah pomeni, da so matere pogosto odpuščene še preden so popolnoma usposobljene za nego novorojenčka ali preden uspešno vzpostavijo dojenje. To povečuje pomen dela patronažnih sester, hkrati pa se soočajo z omejenim številom obiskov, ki jih določa zakonodaja. To postavlja medicinske sestre v patronažnem varstvu pred dileme, saj morajo kljub zakonskim omejitvam strokovno in odgovorno odgovoriti na potrebe družine.
Za uspešno delo patronažnih medicinskih sester je ključno njihovo nenehno izobraževanje in poglabljanje znanja o dojenju. S svojim znanjem, izkušnjami in empatijo predstavljajo neprecenljivo podporo mladim družinam na začetku njihove poti.
tags: #medicinska #sestra #in #dojenje