Reproduktivno zdravje žensk je ključnega pomena, zato je v Sloveniji do 10. tedna nosečnosti dovoljena umetna prekinitev nosečnosti (UPN) na prošnjo ženske. Izbira metode za UPN je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti. Vse tehnike zgodnje prekinitve nosečnosti so v osnovi preproste in varne. Medtem ko se pogosto loči kirurško metodo in prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav), je pomembno razumeti obe možnosti, njune postopke, prednosti, slabosti in morebitne zaplete. Ne glede na izbiro metode, vam v primeru RhD negativne krvne skupine priporočamo ustrezno oskrbo.
Medikamentozni splav: Sodobna in manj invazivna izbira
Prekinitev nosečnosti z zdravili, znana tudi kot medikamentozni splav, predstavlja sodobno metodo, ki omogoča prekinitev nosečnosti brez invazivnega kirurškega posega v maternično votlino. Ta metoda je v zgodnjem obdobju nosečnosti pogosto bolj učinkovita kot kirurška metoda in se v Sloveniji ter po svetu vse bolj uveljavlja. Uporabljata se predvsem učinkovini mifepriston in mizoprostol.
Postopek običajno poteka v dveh fazah. Na prvem obisku pri ginekologu ženska zaužije tableto mifepristona (200 mg), ki deluje tako, da blokira hormon progesteron, nujno potreben za vzdrževanje nosečnosti. Po zaužitju te tablete lahko ženska odide domov. V tem času se lahko pojavijo blagi krči, podobni menstrualnim, glavobol ali blaga slabost. V nekaterih primerih se lahko pojavi tudi blaga krvavitev. Če pa ženska pride na pregled v četrtek ali petek, se lahko zgodi, da tabletko spije naslednji dan ali čez dva dni doma ob določeni uri.
Drugi del prekinitve nosečnosti se običajno opravi v bolnišnici dva dni po zaužitju prve tablete (v roku 36-48 ur). Zjutraj pride ženska tešča na ginekološki oddelek, kjer ji zdravstveno osebje v nožnico vstavi tableti mizoprostola. Nato preživi od štiri do šest ur na oddelku pod opazovanjem. Mizoprostol povzroči krčenje maternice, kar vodi do krčev in krvavitve, podobne močnejši menstruaciji. V tem času 70 % žensk zakrvavi iz nožnice s sočasnimi krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. To pomeni, da je splav v teku. Bolečine po potrebi ublažimo z analgetiki. Če do krvavitve ni prišlo, lahko ženska dobi dodatne tabletke, ki jih raztopi v ustih, zato lahko ostane na oddelku nekaj ur dlje.
V približno 25 % primerov ženske močneje zakrvavijo nekaj ur po odpustu, torej doma. V 3-5 % primerov je postopek prekinitve nosečnosti z zdravili neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V takšnem primeru je lahko potreben ponoven postopek ali kirurška metoda za dokončanje prekinitve.
Po odhodu domov se svetuje nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato pa še nekaj dni rjav izcedek. V primeru uspešne prekinitve nosečnosti z zdravili, naslednji kontrolni pregled pri izbranem ginekologu opravite 14 dni kasneje.
Potencialni zapleti in previdnost pri medikamentoznem splavu
Čeprav je medikamentozni splav na splošno varna metoda, obstajajo določeni potencialni zapleti in situacije, kjer je potrebna skrajna previdnost. V določenih okoliščinah, kot so znana alergija na zdravila, huda ali neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna izjemna previdnost pri uporabi teh zdravil. Zato je vedno nujen temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo postopka.
Med možne stranske učinke, ki so sicer zelo redki, lahko spadajo slabost, zaprtje, bruhanje, driska, občutek napihnjenosti ali izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno podobne močni menstruaciji, v približno petih odstotkih pa so lahko močnejše.
Kirurški splav: Preizkušena metoda z zgodovino
Kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je preizkušeno učinkovita in je bila dolgoletna prevladujoča tehnika. V Sloveniji se je do leta 2007 večinoma uporabljala kirurška tehnika splava, kjer se z instrumenti poseže v maternično votlino z namenom njene izpraznitve. Čeprav je medikamentozni splav v porastu, kirurški posegi še vedno predstavljajo pomembno možnost, zlasti v določenih fazah nosečnosti ali v primerih, ko medikamentozni splav ni primeren ali uspešen.
Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (strgalke - kirurški instrument). Ta metoda je primerna predvsem za ženske, ki so že rodile, in tudi za doječe matere. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Kirurški poseg je kratkotrajen, traja le nekaj minut, in je ob ustrezni anesteziji malo boleč. Običajno se opravi v kratkotrajni splošni anesteziji, kar pomeni, da pacientka pride na kliniko tešča. Med posegom ginekologinja razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko, s katero izsesa nosečnostno tkivo. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto). Med posegom pacientka ne čuti bolečine.
Če poseg poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapustite že nekaj ur po posegu, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja. Ob odpustu vas ginekologinja seznani s potekom posega in vam da ustrezna navodila. Krvavitev po posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga, zato lahko po potrebi vzamete sredstva za lajšanje bolečin, kot sta Lekadol ali Panadol.
Tveganja in zapleti kirurškega splava
Kot vsak kirurški poseg, tudi kirurški splav nosi določena tveganja in možnost zapletov. Med najpogostejšimi so:
- Poškodba maternice ali njeno predrtje.
- Obilnejša krvavitev iz maternice.
- Vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice.
- Neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti v maternici.
- Zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni).
Verjetnost za razvoj zapletov narašča s tedni nosečnosti, razvojnimi nepravilnostmi maternice in drugimi dejavniki. V primeru zapletov vas zadržimo v bolnišnici dlje časa, ukrepamo glede na zaplet in poskrbimo za vašo varnost, kar praviloma zahteva dodatno terapijo (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi ipd.).
Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Kontrola pri izbranem ginekologu je priporočljiva čez dva do tri tedne.
Zakonska ureditev in komisijski postopki
V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti legalizirana od januarja leta 1951 z Uredbo o postopku za dovoljeno odpravo ploda. Do zaključenega 10. tedna nosečnosti (10 tednov 0 dni), šteto od prvega dne zadnje menstruacije, je splav dovoljen na zahtevo ženske, ne glede na vzroke.
Postopek za umetno prekinitev nosečnosti po desetem tednu nosečnosti vodijo in o zahtevi nosečnice odločajo komisije prve in druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Pri nosečnosti, ki traja več kot 10 tednov, je treba oddati vlogo za odobritev umetnega splava na komisijo prve stopnje. Postopek se začne na zahtevo nosečnice. Za nosečnico, ki je nerazsodna, zahtevajo umetno prekinitev nosečnosti njeni starši oziroma skrbnik.
Komisija prve stopnje obravnava zahtevo ženske. Če komisija meni, da za umetno prekinitev nosečnosti niso izpolnjeni pogoji po 18. členu zakona, zavrne zahtevo. V tem primeru lahko nosečnica predlaga, da o njeni zahtevi odloči komisija druge stopnje. Če komisija prve oziroma druge stopnje dovoli umetno prekinitev nosečnosti, napoti nosečnico z vso dokumentacijo v zdravstveno organizacijo, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti.
Po 10. tednu nosečnosti se splav lahko opravi le, če obstaja za to medicinsko ali socialno utemeljen razlog, ki ga potrdi komisija. Komisijo sestavljajo socialni delavec, ginekolog in internist. Odločajo se na osnovi medicinskih informacij (npr. ultrazvočne preiskave nosečnosti, ki pokaže nepravilnosti) in prošnje, v kateri ženska navede razloge za prekinitev. Posilstvo je eden od razlogov, ki ga komisija vsekakor upošteva.
Razlogi za odločitev in vloga partnerja
Razlogi, zaradi katerih se ženske odločajo za splav, so različni. Mladostnice se najpogosteje odločijo, ker želijo prej opraviti šolanje in se osamosvojiti. Odrasle ženske, ki že imajo družino, morda ne želijo imeti še enega otroka. Nekatere se za splav odločijo zaradi partnerjevega pritiska ali ker bi nosečnost ogrozila dolgo pričakovano službo. Zgodijo se tudi nosečnosti pri doječih materah, ki ne uporabljajo zaščite, saj dojenje ni zanesljiva kontracepcija.
Partner v odnosu igra pomembno vlogo pri načrtovanju prihodnosti in družine. Če par ne želi več otrok, je odgovornost obeh, da imata ustrezno zaščito. V primeru nenačrtovane nosečnosti, ki je včasih posledica neučinkovitosti zaščite, večinoma pa pomanjkanja le-te, je ključnega pomena pogovor med partnerjema. Če se njuni želji razhajata, vsekakor prevlada odločitev ženske, saj je ona nosilka nosečnosti in se sama odloča o svojem telesu.
Splav in sodobna družba: Med tabu temo in odprtim dialogom
Splav je v Sloveniji še vedno delno tabu tema, ki pa se postopoma odpira v javni razpravi, podobno kot drugi intimni vidiki življenja. Kljub temu, da je v večini držav zahodnega sveta splav dovoljen, v mnogih kulturah še vedno naleti na obsojanje. Število splavov v Sloveniji že vrsto let pada, kar je najverjetneje posledica boljšega osveščanja javnosti o sodobnih metodah zaščite.
Zdravstveni delavci pogosto govorijo o splavu z namenom izobraževanja žensk in moških. Povprečna starost žensk, ki se odločijo za splav, je okoli 31 let, pri čemer delež žensk, starejših od 30 let, znaša okoli 53 %. Mladostnice do 18. leta predstavljajo le majhen odstotek vseh.
Zavedanje, da je umetna prekinitev nosečnosti tvoja odločitev, je ključno. O svojem telesu lahko odločaš sama, ne glede na osebne okoliščine. Podpora partnerja ali bližnjih prijateljev je lahko v veliko pomoč pri sprejemanju te pomembne odločitve. Zagotavljanje zadostnih informacij o posegu je bistveno za lažjo odločitev.
Kontracepcija in preprečevanje neželenih nosečnosti
Pomembno je poudariti, da umetna prekinitev nosečnosti ni metoda kontracepcije, temveč izhod v sili. Za dolgoročno obliko kontracepcije se je potrebno dogovoriti z izbranim ginekologom. Na voljo so različne sodobne metode kontracepcije, ki lahko učinkovito preprečijo neželene nosečnosti.
V lekarnah je na voljo tudi t. i. jutranja tabletka, ki predstavlja postkoitalno kontracepcijo. Ta je namenjena posameznicam, ki so imele nezaščiten spolni odnos ali je zaščita zatajila, ter žrtvam posilstva. Čas za zaužitje je največ 72 ur po nezaščitenem spolnem odnosu, pri čemer je učinkovitost večja, če jo zaužijemo čim prej. Jutranja tabletka je namenjena izjemnim priložnostim in se ne sme uporabljati pogosto kot način kontracepcije.
Odgovornost in prihodnost
Nezaželena nosečnost je lahko dogodek, ki preseneti in ujame žensko nepripravljeno. Vendar pa je pomembno vedeti, da obstajajo rešitve in podpora na voljo. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti urejena z zakonom in dostopna v zakonsko določenih okvirjih, kar zagotavlja varnost in strokovnost posega. S pravilno uporabo kontracepcijskih metod in odprtim dialogom med partnerjema je mogoče učinkovito preprečevati neželene nosečnosti in tako ustvarjati načrtovano ter odgovorno prihodnost.
tags: #medimenkatozna #prekinitev #nosecnosti