Hormoni so ključni regulatorji številnih telesnih funkcij, od našega razpoloženja in metabolizma do spolnega razvoja in plodnosti. Ravnovesje teh kemičnih sporočevalcev je bistveno za optimalno delovanje telesa, še posebej, ko gre za reproduktivno zdravje. Pri ženskah, kjer se koncentracije spolnih hormonov med menstrualnim ciklom nenehno spreminjajo, je natančno razumevanje teh nihanj ključnega pomena za načrtovanje nosečnosti ali za spremljanje reproduktivnega zdravja. Merjenje specifičnih hormonov v določenih fazah cikla nam lahko ponudi dragocen vpogled v proces ovulacije, ki je temeljni dogodek za spočetje.
Razumevanje Hormonov in Njihove Vloge v Reprodukciji
Hormoni imajo številne vloge v našem telesu, saj vplivajo na naše vedenje, čustva, imunski sistem, splošno počutje, metabolizem, odzivanje na stres, spolni razvoj in plodnost, rast, spanje, videz in še bi lahko naštevali. Vsak posamezni hormon vpliva na točno določene organe, hkrati pa so med seboj povezani tako, da vplivajo drug na drugega, zato je pomembno tudi, da so v ravnovesju. Zaradi nihanja koncentracije spolnih hormonov v krvi je še posebno pomembno, da upoštevamo, zakaj smo se za testiranje odločili. Od tega je namreč odvisen dan ciklusa za odvzem vzorca za analizo.
Folikel stimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon (LH) spadata med gonadotropine. Skupaj regulirata in stimulirata rast in delovanje gonad (jajčnikov in testisov). Do pubertete se koncentracije FSH in LH med deklicami in dečki ne razlikujejo; so pa nižje kot pri odraslih. V času pubertete vrednosti FSH in LH pri deklicah narastejo bolj kot pri dečkih. Pri ženskah v rodni dobi prihaja med menstrualnim ciklom do sprememb v koncentracijah obeh hormonov, kar pogojuje fiziologijo reprodukcije. V obdobju pred ovulacijo je značilen hiter in visok porast LH, medtem ko je porast FSH v tem času manjši. Spremembe v koncentraciji FSH in LH imajo za posledico neobičajne menstrualne cikle. Pri ženskah je FSH pomemben za rast jajčnih foliklov v jajčnikih, skupaj z LH pa vplivata na sekrecijo estrogenov iz jajčnikov in ovulacijo. Pri moških je FSH pomemben za spermatogenezo.
LH v ritmičnih valovih, približno vsakih 60-120 minut, izloča hipofiza v možganih. V jajčnikih LH stimulira rast foliklov ter zviša sintezo estrogenov in progesterona. Najvišjo vrednost LH doseže v sredini menstrualnega cikla. Stimulira ovulacijo in nastanek rumenega telesca, le-to pa sprošča progesteron. Vrednost LH lahko preverjamo tudi v kombinaciji z vrednostjo estradiola (E2) - v namen točne napovedi ovulacije. Idealno bi vrednosti LH in FSH morali biti v razmerju 1:1. Vrednosti FSH so najvišje tik pred nastopom ovulacije, zato je za točno izvedbo preiskave, kri potrebno oddati med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla. V primeru suma motenj ovulacij vam bomo izmerili nivo folikel stimulirajočega hormona (FSH) in luteinizirajočega hormona (LH) med 3. in 6. dnem menstruacijskega ciklusa. Rezervo jajčnikov bomo določili iz ravni hormona FSH, izmerjenega 3. do 6. dne menstruacijskega ciklusa. Na osnovi višine FSH in ultrazvočne preiskave jajčnikov lahko približno napovemo, kako se boste odzvali na hormonsko zdravljenje v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Meritev FSH in LH se opravlja od 3. do 6. dne menstrualnega cikla.
Estradiol je fiziološko najučinkovitejši estrogen. Pri ženskah se izloča pretežno iz jajčnih foliklov, v času nosečnosti pa tudi iz posteljice (do 10x več). Estrogen se med menstrualnim ciklom izloča v dveh fazah. Prvih 6 do 7 dni menstrualnega cikla je koncentracija estradiola v serumu nizka in stalna. Nato počasi narašča in doseže maksimum prvi dan sproščanja LH. Po ovulaciji začne koncentracija upadati, nato pa se ponovno dvigne, ko nastane rumeno telesce. Estradiol predstavlja primarno obroko estrogena in opravlja več funkcij v ženskem telesu. Njegova glavna naloga je dozorevanje in nato vzdrževanje reproduktivnega sistema. Med menstrualnim ciklom povišane ravni estradiola povzročijo zorenje in sprostitev jajčne celice ter odebelitev sluznice v maternici, da se omogoči ugnezditev zarodka. Vrednosti estradiola se skupaj s FSH in LH testirajo v začetku menstrualnega cikla, med 2. in 5. dnem. Vrednosti estradiola odražajo ustrezno/neustrezno delovanje jajčnikov in zdravniku specialistu pomagajo pri identificiranju vzrokov različnih motenj menstrualnega cikla.
Progesteron je ženski spolni hormon, ki ga uvrščamo med steroidne hormone. Proizvajajo ga celice rumenega telesca in med nosečnostjo posteljica. Koncentracija progesterona v serumu ali plazmi je v času folikularne faze zelo nizka. Po ovulaciji, ko nastalo rumeno telesce sintetizira progesteron, se koncentracija že v treh do petih dneh dvigne za več kot 10x. To vrednost vzdržuje nadaljnjih 6 dni. Nato vrednosti ponovno upadejo in so dan pred menstruacijo enake kot v folikularni fazi. Če ne pride do ovulacije, ni porasta koncentracije progesterona. Serumski progesteron je zanesljiv pokazatelj ovulacije in delovanja rumenega telesca. Povečane koncentracije progesterona lahko zasledimo tudi pri tumorju jajčnikov. Progesteron, kot že njegovo ime pove (pro = za, gestacija = nosečnost), predstavlja najpomembnejši hormon za podporo nosečnosti. Nizke ravni progesterona lahko vplivajo tako na menstrualni cikel kot na plodno sposobnost. Progesteron pomaga ustvarjati optimalno okolje v maternici za zarodek. Za izločanje progesterona in zagotavljanje ustreznih vrednosti, je v začetku odgovorno rumeno telesce (lat. Corpus luteum), ki nastane po ovulaciji in razpoku folikla, od 8. tedna nosečnosti dalje, pa proizvodnjo prevzame posteljica oz. placenta. Progesteron se v namen potrditve nastopa ovulacije in ugodnih pogojev za zanositev, testira 21. oz. 22. dan menstrualnega cikla.
Anti-Müllerjev hormon (AMH) igra pomembno vlogo pri oblikovanju spolnih organov v embrionalni fazi razvoja. Pri moških se AMH izloča iz Sertolijevih celic v modih. V embrionalnem razvoju je ta hormon pomemben za nazadovanje Müllerjeve cevi in normalni razvoj moškega reproduktivnega trakta. Izločanje AMH iz Sertolijevih celic se začne z embriogenezo. Pri ženskah AMH igra pomembno vlogo pri rasti in razvoju jajčnih foliklov v jajčnikih. Ob rojstvu so vrednosti AMH komaj zaznavne, najvišje vrednosti dosežejo po puberteti in se postopno znižujejo z leti. Pri dekletih AMH-ja ni mogoče zaznati vse do nastopa pubertete, namreč v krvni obtok ga pričnejo izločati t.i. antralni folikli v jajčnikih, ki se pojavijo šele ob nastopu menstrualnega cikla. Več kot je foliklov v jajčnikih, višja je vrednost AMH-ja. Vrednost AMH-ja sicer fiziološko nekoliko niha iz cikla v cikel, vendar splošno gledano, ostaja precej enakomerna in tako predstavlja zanesljivo orodje za ocenjevanje zaloge v jajčnikih. Ženska lahko svoje vrednosti testira kadarkoli, v katerem koli delu menstrualnega cikla, kot tudi ob odsotnosti menstrualnih ciklov (npr. v menopavzi).
Prolaktin pri ženskah regulira tvorbo in izločanje mleka v dojkah v času laktacije, regulira reprodukcijski cikel ter vpliva na metabolizem ploda in matere v času nosečnosti. Pod vplivom prolaktina se dojke v nosečnosti močno povečajo. Za njegovo izločanje je značilen dnevno-nočni ritem (najvišje vrednosti so ponoči). Na izločanje vpliva tudi stres, fizični napor, draženje prsnih bradavic, spolni akt in drugo.
Testosteron se največkrat določa v povezavi z motnjami delovanja testisov ali jajčnikov. Je biološko najbolj aktiven moški spolni hormon. Testosteron je pri moških odgovoren za razvoj sekundarnih spolnih znakov in vzdrževanje funkcije prostate. Pri ženskah normalno nima pomembne funkcije.
Humani horionski gonadotropin (hCG): Merjenje koncentracije humanega horionskega gonadotropina omogoča določitev nosečnosti že en teden po oploditvi, saj nastaja v placenti med nosečnostjo. V prvih treh mesecih nosečnosti koncentracija hormona narašča, nato pa začne padati. Previsoke vrednosti lahko pomenijo večplodno nosečnost, prenizke pa splav ali intrauterino smrt.
Paratiroidni hormon (PTH) v serumu in plazmi določamo ob povišanju ali znižanju nivoja kalcija v krvi ter pri motnjah v delovanju obščitničnih žlez. PTH ima največji vpliv na kosti in ledvice. Skupaj z vitaminom D in kalcitoninom povzroči mobilizacijo kalcija in fosfata iz kosti ter poveča vnos kalcija v telo preko črevesja in izločanje fosfata iz telesa preko ledvic. Konstantna koncentracija kalcija v krvi je zagotovljena z vzajemnim delovanjem PTH in kalcitonina. Izločanje PTH je zmanjšano pri visoki vsebnosti kalcija in povečano pri nizki vsebnosti kalcija v krvi.
DHEA-S je steroidni hormon, iz katerega nastajajo aktivni androgeni (moški spolni hormoni) kot sta androstendion in testosteron. Serumske koncentracije hormona upadajo z leti.
Kortizol se določa pri oceni delovanja nadledvične žleze, hipofize in hipotalamusa. Uporablja se tudi za odkrivanje drugih bolezni, ki povzročajo preveliko ali premajhno izločanje kortizola. Kortizol je glukokortikosteroid, ki je pomemben za ohranjanje različnih telesnih funkcij. Sintetizira se iz holesterola v skorji nadledvične žleze. Vključen je v regulacijo metabolizma ogljikovih hidratov ter distribucijo elektrolitov in vode v telesu. Koncentracija kortizola se preko dneva fiziološko spreminja. Najvišje koncentracije kortizol doseže zgodaj zjutraj. Čez dan počasi pada in zvečer pade na polovico jutranje vrednosti.
Ovulacija: Srce Ženskega Menstrualnega Ciklusa
Ovulacija je dogodek, ko se zrela jajčna celica izloči iz jajčnika v jajcevod. Razpok stene jajčnika in iztis jajčne celice traja okrog petnajst minut. Za ovulacijo bi lahko rekli, da je najpomembnejši dogodek v menstrualnem ciklu. Samo v času ovulacije namreč pride lahko do spočetja novega življenja. Če želiš načrtovati nosečnost, je najpomembnejši prvi korak razumevanje tvojega telesa - in s tem tudi tvoje ovulacije. Zakaj? Ker brez ovulacije ni zanositve. A ovulacija ni vedno tako očitna, kot si morda mislila. Še vedno prevečkrat zasledimo, da ženske plodne dneve določajo le s pomočjo aplikacij ali koledarja - kar ni napačno, je pa pogosto zelo nezanesljivo. Aplikacije za sledenje ciklu temeljijo na povprečjih. Tvoje telo pa ni povprečje - je tvoj lasten sistem, ki ga lahko zmotijo stres, prehrana, potovanja, hormonske spremembe, dojenje in še mnogo drugega.
Jajčnika sta odgovorna za rast in razvoj jajčnih celic (foliklov). Rast in razvoj foliklov se prične že med 16. in 24. tednom starosti ploda. Na začetku menstrualnega cikla se v jajčniku pod vplivom FSH hormona, ki ga na pobudo hipotalamusa izloča hipofiza, prične rast in razvoj skupine foliklov (običajno od 8 do 20 foliklov). En od teh foliklov postane vodilni, se razvije in dozori v mehurček in ob ovulaciji sprosti svojo jajčno celico. Dominanten folikel prične z izločanjem hormona estrogena, če govorimo o 28 dni dolgem menstrualnem ciklu, se ta nagel porast estrogena zgodi okrog 7. dne menstrualnega cikla. Porast estrogena je signal možganom, da pričnejo izločati več FSH in LH hormona in tako vsi trije hormoni okrog 12. dneva menstrualnega cikla dosežejo svoj vrh. Še preden se jajčna celica sprosti iz jajčnika v jajcevod, LH hormon povzroči kopičenje rumenega pigmenta (luteina) v granuloznih celicah. Okrog 14. dne menstrualnega cikla se zgodi ovulacija - folikel poči in sprosti zrelo, za oploditev pripravljeno jajčno celico. Folikel, ki je sedaj prazna vrečica v jajčniku, se prične spreminjati v rumeno telo. Rumeno telo začne intenzivno izločati hormon progesteron, pa tudi estrogen, vendar ne v tako velikih količinah kot prej. Izločanje progesterona je odvisno od višine LH, saj ta vzdržuje rumeno telo. Okrog 21. dneva menstrualnega cikla, tj. v sredini lutealne faze, raven LH in progesterona dosežeta svoj vrh, nato pa prične raven LH padati, rumeno telo prične propadati, posledično se znižata tudi progesteron in estrogen. Ko estrogen in progesteron okrog 28. dne upadeta, to povzroči luščenje maternične sluznice in začetek menstruacije. Če ženska zanosi, rumeno telo ne propade, ampak postane večje. Njegova naloga je, da vzdržuje zgodnjo nosečnost. Po 14. tednu nosečnosti proizvodnjo progesterona prevzame posteljica.
Ovulacija se običajno zgodi enkrat v vsakem ciklu, med 12. in 16. dnevom. Vendar pa je pomembno vedeti, da se ta čas lahko razlikuje. Nova menstruacija nastopi 14 dni po ovulaciji. Z gotovostjo namreč lahko napovemo, da se bo nova menstruacija v primeru, da ne bo prišlo do oploditve jajčeca, pričela v povprečju 14 dni po ovulaciji, nikoli pa ne moremo z gotovostjo trditi, kdaj po menstruaciji se bo pričela nova ovulacija. Zlasti to velja v primerih, ko menstruacija ni povsem redna. Če je menstrualni ciklus dolg 28 dni in ima ženska ovulacijo 14. dan, to pomeni, da je najbolj plodna med 11. in 14. dnem v ciklusu. Imej v mislih, da je ta izračun namenjen kot vodilo za ženske, ki si želijo zanositve in imajo redne menstruacije. V realnosti pa menstrualni ciklus niha iz meseca v mesec, razlikuje pa se tudi od ženske do ženske glede na hormonsko ravnovesje.
Metode za Ugotavljanje Ovulacije
Razumevanje svojega telesa ti daje moč. Obstaja več metod za ugotavljanje plodnih dni in potrditev ovulacije, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi.
Ovulacijski testi: Ovulacijski testi zaznajo porast luteinizirajočega hormona (LH), ki naraste približno 24-48 ur pred ovulacijo. Začni testiranje okoli 11. ali 12. dne ciklusa. Prilagodi začetek testiranja glede na dolžino cikla (npr. pri 24-dnevnem ciklu začni že 7.-8. dan). Testiraj vsak dan ob isti uri (najbolje med 10.00 in 20.00). Če želiš večjo natančnost, testiraj 2x na dan (dopoldne in popoldne).
- Testni lističi: Cenovno ugodnejši, prikazujejo dve črtici (kontrolno in testno).
- Digitalni ovulacijski testi: Enostaven za uporabo, brez interpretacije črtic.
- Večhormonski testi: Zazna dva hormona: LH in estrogen.
- Napredni digitalni testerji: Digitalni zaslon, spremlja LH in estrogen, shranjuje podatke o ciklu, menstruaciji in spolnih odnosih.
- Testerji sline: Brez urina, brez odpadkov. S testiranjem sline opazuješ kristalizacijo, ki nastane ob hormonskih spremembah.
- Testerji z visoko občutljivostjo: Zazna nižje ravni LH hormona, kar omogoča zgodnejše odkrivanje LH porasta. Primeren za ženske z nerednimi cikli ali tiste, ki želijo natančnejše spremljanje ovulacije.
Merjenje bazalne telesne temperature (BTT): Merjenje telesne temperature vsako jutro ob istem času. Po ovulaciji se temperatura rahlo dvigne. Dvig temperature v času ovulacije je pomemben fiziološki pojav, ki ga lahko izkoristite za določitev plodnih dni v menstrualnem ciklu. Med ovulacijo se raven hormona progesterona v telesu poveča, kar povzroči zvišanje bazalne telesne temperature (BTT). Pred ovulacijo je temperatura običajno nižja, medtem ko se po ovulaciji stabilno dvigne in ostane višja v lutealni fazi cikla. Z rednim beleženjem temperature lahko ženske opazijo vzorec, ki kaže na ovulacijo; to pomeni, da tri zaporedne meritve temperature, ki so višje od predhodnih, nakazujejo, da je ovulacija verjetno že potekla. Bazalna telesna temperatura je telesna temperatura, ki jo doseže telo med počitkom oz. spanjem. Izmerimo jo s pomočjo posebnih, zelo natančnih analognih ali digitalnih bazalnih termometrov. BTT merimo v ustih, vaginalno ali rektalno. Pomembno je, da vztrajamo pri enem izmed izbranih načinov in jih ne menjavamo tekom ciklusa, saj lahko tako dobimo različne rezultate. Folikel, ki je ob ovulaciji sprostil zrelo jajčno celico, prične po nastopu ovulacije v krvni obtok sproščati visoke koncentracije progesterona. V prvi, folikularni fazi, bo vse do ovulacije, bazalna telesna temperatura ostajala na nižjih, enakomernih vrednostih. Dan pred ovulacijo bo pogosto viden manjši upad v BTT, po nastopu ovulacije in vstopu v lutealno fazo, pa bo možno zaznati očiten poskok v BTT. Te povišane vrednosti bodo vztrajale vse do zaključka ciklusa oz. do nastopa menstruacije. Merjenje bazalne temperature ni zanesljiv način kontracepcije, saj nam poda le informacijo o trajanju in rednosti ciklusa po tem, ko se je ovulacija že zgodila (takrat je že prepozno). Temperatura je običajno na začetku ciklusa nižja (folikularna faza). Ko pride do ovulacije, temperatura naraste in ostane povišana skozi cel drugi del ciklusa (lutealna faza). Ko nastopi menstruacija, temperatura zopet pade. Ta metoda ne upošteva, da traja plodno obdobje 5 dni in da ovulacijo zaznamo le, ko je do nje že prišlo. Ne. Bazalna telesna temperatura je odličen pokazatelj plodnih/neplodnih dni oz. nastopa ovulacije, a za bolj natančno opredelitev, jo moramo vedno uporabljati skupaj z drugimi telesnimi znaki, kot so spremembe v vaginalnem izcedku in materničnem vratu. Dvig BTT ne more služiti kot napovednik bližajoče ovulacije. Namreč dvig v vrednosti bazalne telesne temperature nastopi šele ob ovulaciji. Namen merjenja BTT je, da se ženska podrobno seznani s svojim ciklusom, ugotovi kdaj ovulacija povprečno nastopi, ali nastopi vsak ciklus oz. ali je lutealna faza dovolj dolga. BTT je lahko tudi dober pokazatelj uspešne oploditve/zanositve. Testi nosečnosti v prvih dveh tednih po nastopu ovulacije niso dovolj zanesljivi, da bi lahko brez dvoma potrdili oz. ovrgli nosečnost. Če ženska zelo dobro pozna svoj ciklus, svoje BTT meritve, nihanja in točen dan nastopa ovulacije, si s tem lahko pomaga pri tolmačenju rezultatov nosečniških testov.
Spremljanje cervikalne sluzi: Spremljanje sprememb v konsistenci in količini cervikalne sluzi skozi cikel. Sprememba sluzi v nožnici je eden najbolj zanesljivih znakov ovulacije. V času okrog ovulacije je sluz bolj redka, prozorna in raztegljiva, nekateri jo opišejo kot podobno surovemu jajčnemu beljaku. Ob vhodu v nožnico se pojavi občutek vlažnosti, precej pogost pa je tudi rjavkast izcedek, lahko s krvavkasto sledjo. Ženska je najbolj plodna zadnji dan vlečljivega izcedka. Ta metoda ni najbolj zanesljiva, zato se lahko uporablja le kot ena izmed dodatnih metod.
Simptomi ovulacije: Bolečina v spodnjem delu trebuha, občutljive prsi, povečana spolna želja in spremembe v razpoloženju so lahko znaki ovulacije. Pri ženskah pride v času ovulacije zaradi zvišanja ravni hormona progesterona do rahlega zvišanja telesne temperature (približno za pol stopinje Celzija), včasih pa ženske opazijo tudi napete dojke, rahlo napetost ali celo bolečino v trebuhu. Slednja je lahko na eni ali drugi strani trebuha, pogosto jo opisujejo kot »bolečino v enem jajčniku«. Vendar bolečina kakor tudi krvavkast izcedek in podobno niso prisotni pri vsaki ženski (bolečina naj bi se pojavljala pri petini žensk) in tudi ne pri vseh ovulacijah iste ženske. Zato niso zelo zanesljivi za ugotavljanje časa plodnosti.
Testiranje sline: Ugotavljanje sprememb v slini. Podobno kot sestava sluzi v predelu nožnice se spremeni tudi sestava sline v času, ko ima ženska ovulacijo. Na tržišču so testerji, ki so precej diskretni za uporabo in razlikujejo med predovulacijsko ter poovulacijsko sestavo sline s pomočjo majhnega mikroskopa. Ti testi so slabše zanesljivi (manj kot 90 %), potrebno pa je tudi nekaj časa, da se iz slike oziroma ritma spreminjanja sestave sline ženska nauči napovedati, kdaj bo najverjetneje nastopila ovulacija. Njihova prednost je v tem, da je nakup enkraten in so uporabni za neomejeno število testiranj ter nimajo določenega roka uporabe.
When & how to take an ovulation test - it's easy!
Kdaj se Odločiti za Hormonsko Testiranje?
Če načrtuješ nosečnost, je ključno razumeti svoj cikel. V primeru suma motenj ovulacije ali pri načrtovanju nosečnosti je priporočljivo opraviti hormonsko testiranje. Vrednosti FSH in LH se običajno testirajo med 2. in 5. dnem menstrualnega cikla (folikularna faza). Vrednosti estradiola se skupaj s FSH in LH testirajo v začetku menstrualnega cikla, med 2. in 5. dnem. Progesteron se v namen potrditve nastopa ovulacije in ugodnih pogojev za zanositev, testira 21. oz. 22. dan menstrualnega cikla. AMH lahko testirate kadarkoli v ciklu.
Interpretacija rezultatov hormonskega testiranja mora biti narejena s strani ginekologa ali drugega zdravstvenega strokovnjaka, saj je treba upoštevati celotno klinično sliko posameznice.
Pomembnost Hormonskega Ravnovesja za Reproduktivno Zdravje
Kompleksno medsebojno delovanje ženskih spolnih hormonov igra izredno veliko vlogo pri plodnem potencialu ženske in njenih možnosti za zanositev. Motnje v hormonskem ravnovesju lahko povzročijo neredne cikle, težave z ovulacijo in posledično neplodnost. Redno spremljanje ravni ključnih hormonov, kot so FSH, LH, estradiol in progesteron, lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju morebitnih težav in omogoči pravočasno ukrepanje.
Če kljub upoštevanju vseh navedenih nasvetov in ob rednih spolnih odnosih ne pride do nosečnosti, je potreben posvet pri zdravniku ginekologu, saj lahko gre za eno od motenj ovulacije in bi bilo morda treba razmisliti o sproženju ovulacije z zdravili. Pomemben vidik je tudi starost, zato dekletom in ženskam odsvetujemo predolgo odlašanje načrtovanja nosečnosti v čas, ko naj bi bilo življenje urejeno in kariera ustvarjena - tedaj se bo s finančne in praktične plati morda zdelo primerneje, a stres in staranje organizma bosta gotovo pripomogla ne le k težji zanositvi, pač pa tudi k težjemu spopadanju z izzivi nosečnosti in materinstva. Znanje o vaših reproduktivnih organih znotraj vas (in tudi - kje ležijo) vam bo pomagalo razumeti celoten cikel, v zameno pa vam bo veliko lažje začeti s poskusi zanositve.