Primer deklice Gaje, ki se je pred skoraj 11 leti zaradi zapletov med porodom v kranjski porodnišnici rodila s hudo telesno okvaro, še vedno odmeva v slovenskem pravosodju. Družina deklice, ki je zaradi nepravilno vodenega poroda utrpela posledice v obliki cerebralne paralize, hipoksično ishemične encefalopatije in najtežje oblike epilepsije, se že skoraj devet let bori za pravico in ustrezno odškodnino. Njihova vztrajnost je privedla do pravnomočnosti sodbe, ki potrjuje odgovornost bolnišnice, vendar se pravni postopki še niso povsem zaključili.
Začetki tožbe in prva sodba
Starša deklice, ki se je rodila aprila 2013, sta tožbo za plačilo odškodnine in denarne rente zoper Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj (BGP Kranj) ter Zavarovalnico Triglav vložila že marca 2016. Vložila sta jo po tem, ko se nista uspela dogovoriti za odškodnino s kranjsko porodnišnico, saj je bolnišnica vztrajala, da ni prišlo do napak. Po mnenju predstavnikov bolnišnice je šlo za "nesrečen primer, ki bi se zgodil in končal na enak način in z enako nesrečnim izidom v kateri koli porodnišnici in s katerim koli porodničarjem in babico." Poudarili so, da zunanji nadzor Zdravniške zbornice Slovenije ni potrdil strokovne napake s strani osebja BGP Kranj.
A družina je imela drugačno mnenje, podprto z izvedenskim mnenjem, ki so ga plačali sami. To mnenje je pokazalo na več strokovnih napak pri porodu. Po navedbah družinskega odvetnika Aljoše Ravnikarja naj v porodnišnici ne bi opravili potrebnih preiskav, osebje pa naj bi zamudilo pri porodu, zaradi česar se je deklica sedem ur dušila. Posledično se je rodila s cerebralno paralizo in epilepsijo. Pri štirih letih ne more sama hoditi, sedeti in jesti, ima pa dnevno epileptične napade.
Kranjsko okrožno sodišče je aprila 2019 z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen. To je pomenilo, da je kranjska bolnišnica odgovorna za škodo, ki izhaja iz hudih posledic, ki jih je deklica utrpela zaradi pomanjkanja kisika v možganih med porodom, kar bi lahko osebje z ustreznim vodenjem poroda preprečilo.
Potrditev sodbe in delna poravnava
Odločitvi kranjskega sodišča je leta 2020 pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je zavrnilo pritožbi bolnišnice in zavarovalnice. S tem je vmesna sodba postala pravnomočna. Višje sodišče je potrdilo, da so Gajine poškodbe nastale zaradi strokovnih napak zdravnikov in nestrokovno vodenega poroda, ter zavrnilo trditve bolnišnice, da so poškodbe posledica sistemske okužbe.
Po pravnomočnosti sodbe je Zavarovalnica Triglav, kot drugotožena stranka, z družino sklenila delno sodno poravnavo za plačilo 238.000 evrov odškodnine. Vendar pa je celoten odškodninski zahtevek ostal ocenjen na več kot milijon evrov, kar je kranjska bolnišnica še vedno zavračala.
Postopek za določitev višine odškodnine in predlog za obnovo postopka
Leta 2022 se je na kranjskem sodišču začel postopek za določitev končne višine odškodnine, ki bi jo morala plačati bolnišnica. Medtem ko je sodišče prvotno ocenilo celoten odškodninski zahtevek na okoli milijon evrov, je vmesna sodba, ki je postala pravnomočna, le potrdila pravni temelj zahtevka. Tožbeni zahtevek je sicer sestavljen iz več delov: odškodnine za škodo v višini okoli 600.000 evrov, rente za izgubljen zaslužek od leta 2031 (ko bi Gaja predvidoma zaključila srednjo šolo) v višini povprečne plače okoli 1000 evrov mesečno, rente za bodočo premoženjsko škodo za prilagoditev nepremičnine, terapije in pripomočke za nego v višini 700 evrov mesečno, ter rente za tujo pomoč za 24 ur na dan v višini 2500 evrov mesečno. Vključuje tudi odškodnino za materialne stroške staršev in odškodnino za duševne bolečine za starša.
Aprila lani je pooblaščenka bolnišnice Ana Javh, na podlagi dokumentacije, ki so jo marca 2023 prejeli iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC), podala predlog za obnovo postopka. Predlog je temeljil na mnenju izvedenke, ki naj bi potrdilo, da je bila deklica v UKC Ljubljana ustrezno zdravljena po protokolih in da ni bilo možnosti, da bi bil vzrok za poškodbe nepravilno zdravljenje v UKC. Kranjsko sodišče je konec januarja letos predlog za obnovo postopka obravnavalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Sklep sodišča o zavrnitvi predloga še ni pravnomočen.
Javna predstavitev predlogov izhodišč za izdelavo OPPN Škofije
Nadaljevanje pravdnega postopka in finančne posledice
Kljub zavrnitvi predloga za obnovo postopka, pravdni postopek s tem ni zaključen. Starša deklice sta dediča njene terjatve in bosta s pravdo nadaljevala, vključno z lastnimi zahtevki zaradi duševnih bolečin. Vprašljivo pa bo izplačilo zahtevanih rent.
Za kranjsko porodnišnico bi morebitno izplačilo celotnega zahtevanega odškodninskega zneska, ki se ocenjuje na več kot milijon evrov, lahko imelo uničujoče finančne posledice. Bolnišnica se je namreč že v preteklosti spopadala z dolgotrajnimi finančnimi težavami, iz katerih se je komaj izkopala z državno pomočjo.
Primer deklice Gaje izpostavlja kompleksnost in dolgotrajnost sodnih postopkov v primerih domnevnih zdravniških napak, zlasti ko gre za hude telesne okvare in visoke odškodninske zahtevke. Hkrati poudarja pomen vztrajnosti staršev pri iskanju pravice za svoje otroke in vlogo sodišča pri zagotavljanju pravice v primerih, ko pride do kršitev pravil stroke.
tags: #milijonska #tozba #porodnisnici