Vsak starš se je verjetno že kdaj znašel v situaciji, ko je med previjanjem, kopanjem ali preoblačenjem otroka na njegovi koži opazil nenavadne pikice, rdečico ali izpuščaje. Prvi odziv je pogosto mešanica strahu in negotovosti. Je to alergija na novo pralno sredstvo? Je otrok kaj takega pojedel? Ali pa gre morda za nalezljivo otroško bolezen? Koža je največji organ človeškega telesa in pri otrocih, katerih imunski sistem se šele razvija, deluje kot občutljiv indikator dogajanja v organizmu. Pojav izpuščajev je v otroštvu izjemno pogost in v veliki večini primerov nenevaren ter prehoden pojav. Kljub temu pa je ključnega pomena, da starši znajo ločiti med nedolžnimi kožnimi reakcijami in simptomi, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Da bi lahko pravilno ukrepali, moramo najprej razumeti, kaj nam otrokova koža sporoča. Izpuščaji se lahko pojavijo v različnih oblikah, barvah in teksturah. Lahko so ravni ali dvignjeni, suhi ali vlažni, srbijo ali pa so boleči. Ključ do prepoznave pogosto leži v spremljajočih simptomih. Ali ima otrok vročino? Je nerazpoložen in joka, ali pa se kljub pikicam igra, kot da mu nič ni? Preden se poglobimo v posamezne bolezni, je nujno, da vsak starš pozna t.i. test s prozornim kozarcem. To je najhitrejši način za izključitev meningokokne sepse, ki je sicer redka, a življenjsko nevarna bakterijska okužba. Pri večini virusnih in alergijskih izpuščajev koža pod pritiskom pobledi. Če na rdečico pritisnete s prstom, bo za trenutek postala bela, ko popustite, se rdečina vrne. Nevaren izpuščaj, povezan z meningitisom ali sepso (petehije ali purpura), pa se obnaša drugače. Opazujte skozi steklo. Velika večina pikic po telesu je posledica virusov. Ti izpuščaji so pogosto “samočistilni”, kar pomeni, da minejo sami od sebe, ko telo premaga virus.
Fiziološke Spremembe na Koži Novorojenčka
Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Pozorni moramo biti na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego. Med te nenevarne spremembe spadajo:
Milije
Milije so majhni ogrci, za bucikino glavico velike bele pikice, zrnate na otip. Nastanejo zaradi nezrelih žlez lojnic, iz katerih izločki ne morejo izteči, saj nimajo izvodila. Tudi te pustimo pri miru, saj bodo izginile same. Pojavijo se lahko že ob rojstvu in izginejo v nekaj tednih.
Toksični eritem
Med prvim in tretjim dnevom življenja se na koži novorojenčka lahko pojavijo rdeči madeži z majhnimi belimi zatrdlinami in morebiti celo rumenkastimi mozoljčki. Običajno prizadenejo celotno telo, le podplatov in dlani ne. A eritem sam po sebi izgine do 14. dne življenja in ne povzroča nobenih dodatnih težav.
Akne v novorojenčka
Da, tudi dojenčki jih imajo. In še pogoste so, saj jih povzročajo materini hormoni, ki se na novorojenčka prenesejo med porodom. Ne dotikajte se jih in jih ne iztiskajte, saj bo dojenčkova koža do tretjega meseca starosti spet gladka.
Štorkljin ugriz in žilnjak (hemangiom)
Ti svetlo rdeči madeži se pogosto pojavljajo na zatilju ali čelu in so v osnovi razširitve drobnih krvnih žilic, ki zbledijo do konca prvega leta otrokove starosti. Po drugi strani je žilnjak modrordeče, s krvjo napolnjeno in dvignjeno vozličasto krvno tkivo. Tudi ta je nenevaren in izgine sam od sebe. V primeru, da se pojavi na motečih mestih, kot so ustnice in veke, jih zdravnik lahko odstrani tudi z lasersko terapijo. Žilni tumorji - hemangiomi, so lahko opazni pri 5 % novorojenčkov že ob rojstvu ali se pojavijo v prvih tednih življenja. Pogostejši so pri nedonošenčkih. Na začetku rastejo hitreje, nato pa se rast zmanjša. V 90 % do 9. leta starosti izginejo.
Madež portskega vina (nevus flammeus)
Madež portskega vina je žilna nepravilnost, ki se pojavi pri 0,3 % novorojenčkov. Nastane zaradi nepravilnosti kapilar v usnjici. Je jasno vidno znamenje, ki običajno ostane celo življenje. Sčasoma lahko zbledi ali pa postane temnejše rdeče ali vijolične barve.
Luščenje kože
Pogosto se dogaja, da na večjih površinah dojenčkove kože opazimo, da se njena površinska plast lušči. Ta sprememba je nenevarna in kmalu preneha. Dojenčkova koža se hitro obnavlja, zato tudi proces celjenja in zdravljenja poteka mnogo hitreje. Včasih se na koži pojavijo tudi rdeče do vijolične in bele kožne lise, posebej pri novorojenčkih, kar pomeni, da se dojenčkov krvni obtok še ni ustalil, zato se deli telesa razlikujejo po barvi kože. Tudi te lise ali obarvanost kmalu izginejo.
Kožne Okužbe pri Dojenčkih
Kožne okužbe so lahko bakterijske, virusne ali glivične. Vzroki so lahko različni, od neustrezne higiene do oslabljenega imunskega sistema.
Bakterijske okužbe
Impetigo: Impetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.). Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo. Inkubacijska doba traja 7-10 dni. Na koži se najprej pojavijo bunčice oz. kroglaste izboklinice nad ravnjo kože, iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja. Zapleti so redki, vendar možni. Redek zaplet je vnetje ledvičnih čašic, ki se pojavi 18-21 dni po okužbi in običajno prizadene otroke, stare 3-7 let; praviloma vnetje ledvičnih čašic mine brez posledic. Diagnozo postavimo na osnovi značilnih kožnih sprememb. Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Uporabljamo lahko antiseptična mila, ki so na voljo v lekarni. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo. Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 2 do 3-krat dnevno, 7 do 10 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki sirupa ali tablet. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. Otrok se lahko vrne v vrtec ali šolo po 48 urah od začetka antibiotičnega zdravljenja, če so spremembe pokrite, oziroma po presoji otrokovega zdravnika tudi več kot 2 dni (če so spremembe obsežne oziroma na delu telesa, ki ga je težko pokriti).
Okužba z bakterijo Staphylococcus aureus: Najpogostejša okužba z bakterijo Staphylococcus aureus se lahko pojavi v prvih tednih življenja in se kaže z mehurčki z rumenkasto tekočino, ki se hitro prenašajo na druga mesta. Ko mehurčki počijo, nastane krasta. Otrok potrebuje antibiotično zdravljenje.
Škrlatinka: Je bakterijska nalezljiva bolezen, ki se kaže z značilnim izpuščajem po koži. Povzroča jo streptokok skupine A. Bolezen se začne nenadno z visoko vročino z mrzlico, lahko glavobolom, bolečinami v trebuhu, bruhanjem. Drugi dan bolezni se po koži pojavi rdeč izpuščaj, ki je drobno pikčast, gosto razporejen po koži prsnega koša, spodnjem delu trebuha, v pazduhah. Daje videz gosje kože in je hrapav kot smirkov papir. Na obrazu izpuščaja ni. Otrok ima rdeča lica, bledico okrog ust in malinast (rdeč, hrapav) jezik. 3 do 5 dni po izbruhu bolezni začne izpuščaj bledeti. V drugem tednu se prične koža na dlaneh in podplatih luščiti. Zdravljenje: Uporabljamo antibiotik, ki vsebuje penicilin (Ospen). Otrok ga mora prejemati 10 dni. V tem času naj otrok počiva, je lahko prebavljivo hrano in pije dovolj tekočine. Otrok je kužen od začetka pojava bolezenskih znakov do 24 ur po učinkovitem zdravljenju z antibiotiki. V šolo/vrtec lahko gre ko je vsaj 24 ur na antibiotičnem zdravljenju oz. vsaj 1 dan brez vročine. Komplikacije: Zdravljena škrlatinka običajno ne pušča posledic. Nezdravljena pa lahko povzroča vnetja sklepov, vnetja srčne mišice in vnetja ledvičnih čašic, toda v redkih primerih.
Pri motnjah strjevanja krvi: Se lahko pojavijo po koži drobne rdečkaste pike, kožne in podkožne krvavitve ter krvavitve iz ran. Petehije so drobne krvavitve pod kožo ali v sluznici (usta ali veke). So vijolične, rdeče ali rjave pike, vsaka približno velikosti igle. Petehije so morda videti kot izpuščaj, vendar niso. Te drobne rdeče pike na koži povzročajo počene kapilare, drobne krvne žilice pod kožo. Niso srbeče ali boleče. Če pritisnete na petehije, bodo postale vijolične, rdeče ali rjave, a tudi blede ali svetlejše. Petehije se lahko pojavijo kjerkoli na telesu, običajno pa jih najdemo na rokah, zadnjici, znotraj vek, na nogah, ustih ali celo želodcu. Več stvari lahko povzroči petehije, od preprostih in reverzibilnih vzrokov do resnih bolezni: Endokarditis, okužbe (bakterijske in virusne), poškodba, levkemija, nekatera zdravila (antibiotiki, antidepresivi, zdravila za redčenje krvi), mononukleoza, napenjanje (bruhanje, dvigovanje težkih predmetov, porod), trombocitopenija (nizka raven trombocitov), vaskulitis (vnetje krvnih žil), pomanjkanje vitamina C (skorbut).
Virusne okužbe
Norice (vodene koze): Spada med okužbe z virusom iz družine herpesov. Prenaša se kot kapljična okužba, pa tudi z dotikom izpuščaja, saj se virus nahaja v mehurčkih, ki so značilen izpuščaj pri tej bolezni. Bolnik izloča virus iz zgornjih dihalnih poti 1-2 dni pred izbruhom izpuščaja, kužnost pa je največja neposredno pred izbruhom izpuščaja. Oboleli je kužen dokler so prisotni mehurčki na koži, ko se izpuščaj izsuši kužnosti ni več. Inkubacijska doba traja od 10-21 dni, najpogosteje pride do izbruha izpuščaja 14. dan od dneva okužbe. Bolezen poteka v 3 stadijih: Prvi stadij traja 1-2 dni, V tem času se lahko pojavi povišana telesna temperatura, glavobol, izcedek iz nosu in pordelo žrelo. Velikokrat pri otrocih ta stadij manjka. Drugi stadij se pojavijo mehurčki na trupu, obrazu, na vratu v lasišču in po okončinah. Značilno za izpuščaj je, da se pojavlja v zagonih in da imamo lahko poleg svežih mehurčkov tudi suhe mehurčke in krastice. Izpuščaji se lahko pojavijo tudi na veznici, na ustni sluznici in na spolovilu. Tretji stadij se izpuščaj suši. Na koži ostanejo kraste ter plitke brazgotine na mestih, kjer so kraste odpadle. Zdravljenje: Počitek, pitje veliko tekočin, tuširanje z mlačno vodo, brez mil. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo. Če izpuščaji močno srbijo, lahko zdravnik predpiše tudi zdravilo, ki omili srbenje. Nanašanje krem na norice se odsvetuje zaradi večje možnosti sekundarne okužbe. Pri otrocih s hudim atopijskim dermatitisom in zmanjšanim imunskim sistemom se prepišejo tudi protivirusna zdravila. Komplikacije: Med prebolevanjem noric moramo biti pozorni na visoko vročino, močan kašelj, hitro dihanje, zanašanje, vrtoglavico, bruhanje, rdečino po koži in okužbo noric. Kadar to opazimo se posvetujemo z zdravnikom. Norice so pri prenosu v isti družini nekako vedno hujše, tako da ni nič nepričakovanega, da jih ima zadnji otrok največ. Cepljenje: Za preprečevanje noric pa je na voljo tudi zelo učinkovito cepivo. Za zaščito se priporočata dve dozi cepiva v razmiku 4-8 tednov. Cepljenje je možno opraviti pri izbranem zdravniku ali v ambulantah območnih enot NIJZ (po predhodnem naročilu). Vrtec/šola: Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami. Pozor: Nosečnicam, ki še niso prebolele noric in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster.
Pasavec ali zoster: Občasno se lahko ob padcu imunskega sistema na telesu pojavi pasavec ali zoster, ki je reaktivacija virusa noric. Za pasavec je značilno, da nastane na določenem mestu kože ali dermatomu. Izpuščaji so kužni, ob stiku z njim se lahko pri osebi, ki še ni prebolela noric pojavijo norice. Bolnik običajno najprej začuti hudo pekočo bolečino na določenem »pasu« kože, ki ga oživčuje okuženi čutni živec. Po od dveh do treh dneh se na boleči koži pojavijo nekaj milimetrov velike rdečine, na katerih vzbrstijo prozorni mehurčki z bistro tekočino, ki se lahko združijo v večje mehurje. Spremembe so sorazmerno ostro lokalizirane in omejene le na eno polovico telesa. Mehurčki počijo, ostanejo ranice, ki jih nato prekrije krasta, ta po tednu do dveh odpade in zapusti še rahlo rdečino, ki sčasoma izzveni. Navadno se pasavec pozdravi brez posledic na koži. Če se pojavi bakterijska okužba prizadete kože (npr. če bolnik ranice spraska), se to mesto lahko ognoji, proces zdravljenja pa je dolgotrajnejši in lahko zapušča brazgotine. Običajno bolezen traja od 10 do 15 dni. Za pasavec je značilno tudi, da močno boli, kar pa pri otrocih ni vedno tako. Zdravljenje: V prvih 72 urah vam zdravnik lahko predpiše zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa in zmanjšajo nastajanje mehurčkov. Oseba s pasavcem naj izpuščaj pokrije, naj se izogiba dotikanju le-tega, ter naj si pogosto umiva roke, da bi preprečila razširjanje virusa na druge ljudi. Pozor nosečnice: Pomembno je tudi, da se izogiba nosečnicam, ki še niso prebolele noric. Vrtec/šola: Pri pasavcu so otroci kužni, zato se svetuje, da ostanejo doma, dokler so mehurčki sveži. Če gredo otroci v šolo pa mora biti mesto izpuščaja pokrito, športna vzgoja se odsvetuje dokler ni izpuščaj zaceljen.
Okužba z virusom Herpesa simpleksa: Lahko nastane takoj oz. do četrtega tedna po rojstvu. Prenaša se skozi poškodovano kožo, prek ustne, očesne sluznice ali sluznice spolovila. Otrok se lahko okuži že med nosečnostjo, med porodom ob prehodu skozi vaginalni kanal ali po rojstvu prek rokovanja okužene osebe. Bolezen kože, oči in ust se pojavi v 3-16 dneh po rojstvu. 1-3 mm veliki mehurčki se pojavijo po koži, na sluznici ust in žrela pa razjede. Če so okužene oči, se solzijo, veznica je pordela. Da ne pride do okužbe živčnega sistema, je potrebno zdravljenje z zdravili.
Peta bolezen (erythema infectiosum): Je običajno blaga izpuščajna bolezen. Najpogosteje obolevajo majhni otroci, šolarji, redko pa tudi posamezni odrasli. Posamezni primeri se pojavljajo vse leto v manjših izbruhih, predvsem pozimi in spomladi. Povzroča jo parvovirus B19. Okužimo se z izločki ustne votline in dihal okužene osebe. 6-10 dni po stiku z okuženo osebo se začne otrok slabo počutiti, dobi povišano telesno temperaturo, izcedek iz nosu in glavobol. Po nekaj dneh slabega počutja, vročine in potenja (ta faza ni očitna pri vseh bolnikih) se pojavi rdečkast izpuščaj na licih (spominja na metulja ali oklofutana lica), ki se kasneje lahko razširi še na trup in ude in dobi mrežast videz. Občasno se lahko med prebolevanjem pete bolezni pojavijo tudi bolečine v sklepih, pikčaste krvavitve po udih ali slabokrvnost. Bolezen praviloma mine sama od sebe v 1-2 tednih, redko se pojavijo zapleti. Pozor: bolezen je lahko nevarna za nosečnice oz. plod, če še niso prebolele te bolezni. V primeru stika z obolelim ali če zbolijo se morajo nujno posvetovati z ginekologom. Vrtec/ šola: ko nastopi izpuščaj otrok ni več kužen in lahko gre v vrtec, šolo.
Šesta bolezen (Exanthem subitum, Roseola infantum): Je akutna virusna bolezen majhnih otrok. Najpogosteje otroci zbolijo spomladi in jeseni. Inkubacijska doba je običajno od 7-14 dni. Bolezen se začne z nenadnim povišanjem telesne temperature (tudi do 40° C). Pojavijo se lahko znaki vnetja zgornjih dihalnih poti. Otroci so razdražljivi, slabše razpoloženi. Temperatura ostaja visoka 3 dni, nato pade na normalno. Ob padcu temperature se pojavi rdeč izpuščaj (lahko rdeče pikice) po celem trupu in udih. Ko se izpuščaj pojavi otrok ni več kužen. Otrok se pri tem dobro počuti in zdi sem kot da se je z izbruhom izpuščaja bolezen pozdravila. Po 2 dneh izpuščaj izgine ker pomeni, da je otrok zdrav. Zdravljenje: Ob visoki telesni temperaturi dajemo otroku veliko tekočine, zdravila za zniževanje vročine, mlačne kopeli.
Bolezen rok, nog in ust: Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok. Zbolijo lahko tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Povzročitelj: Bolezen rok, nog in ust povzročajo enterovirusi. Medtem, ko večina teh virusov povzroča blage oblike bolezni, se lahko pojavljajo tudi težje oblike bolezni z nevrološkimi komplikacijami. Posamezniki, ki prebolijo HFMD, razvijejo imunost na tisti virus, ki je povzročil njihovo okužbo. Ker pa lahko HFMD povzroči več različnih virusov, lahko ljudje ponovno zbolijo, če se okužijo z enim od drugih virusov. Simptomi in znaki: Inkubacija oziroma čas od okužbe do pojava bolezni je običajno štiri do šest dni. Izločanje virusa se začne že pred pojavom bolezenskih znakov in traja še nekaj tednov po ozdravitvi. Običajni znaki in simptomi sicer zelo kužnega obolenja so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj. Izpuščaj se pojavlja običajno na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni. Vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu. Komplikacije so redke. Širjenje okužbe: Okužba se prenaša predvsem direktno preko sline, nosnih izločkov, blata ali indirektno preko okuženih predmetov in površin. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov. Zdravljenje: Zdravljenje je simptomatsko, s preparati za blaženje bolečega žrela in zniževanjem povišane telesne temperature. Antibiotiki niso zdravila za zdravljenje virusnih okužb. Priporočila: Redno umivanje rok z vodo in milom, posebno, ko so onesnažene z izločki ust ali nosu, po menjavi plenic in uporabi stranišča. Izogibanje izmenjavi osebnih predmetov (jedilni pribor, brisače, zobna ščetka…). Pogosto prezračevanje zaprtih prostorov. Kjer ni urejenega centralnega sistema za prezračevanje, je kratkotrajno in intenzivno zračenje z odpiranjem oken najprimernejši način. Prostore (učilnice, igralnice in druge delovne ter bivalne prostore) zračimo v enakomernih intervalih. Vsako šolsko uro za 2 - 3 minute na stežaj odpremo okna. Zračimo tudi ob nizkih zunanjih temperaturah in v času ogrevalne sezone. Temeljito čiščenje igrač, ki so onesnažene z izločki otrok. Pogosto čiščenje površin in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo.
Otroški izpuščaj - kateri je to? | Zdravnik pojasnjuje
Glivične okužbe
- Okužba z glivo Candido albicans (soor): Najpogostejša glivična okužba je okužba z glivo Candido albicans, ki se razvije v prvih tednih po rojstvu na toplih in vlažnih predelih kože (pod plenicami ali ustni sluznici). Pojavi se rdečkast izpuščaj pod plenico, pri katerem so lahko prisotni tudi majhni beli mehurčki ali pa se koža lušči. Če opazite bele obloge v ustih, jeziku, po nebu je to lahko posledica okužbe sluznice z glivami kvasovkami in ga je potrebno zdraviti z zdravili. Če koža v predelu plenic postane rdeča, luskasta ali polna mozoljčkov, je vzrok zato lahko glivična okužba, ki jo pogosto spremlja tudi okužba ustne sluznice. Glivice iz ust namreč potujejo na splovila in z blatom okužijo tudi predel ritke. Pediater v tem predpiše mazilo in tinkturo za usta, znaki okužbe pa običajno izginejo v nekaj dneh.
Vnetje Kože Pod Plenicami (Plenični Dermatitis)
Vnetje kože pod plenicami nastane zaradi draženja kože z izločki (urin, blato), dodatkov v plenicah, kot so parfumi in barvila. Zaradi vlažnega okolja se v plenici zadržuje več bakterij in gliv, spodbujeno je delovanje encimov v blatu, ki delujejo na beljakovine in maščobe v koži in jo poškodujejo. Plenice zato menjavajte pogosto (na tri ure oz. ko je plenica polna) in stalno skrbite za suho okolje. Poškodovano kožo vedno dobro obrišite (brez drgnjenja) in počakajte, da se posuši ter nežno nanesite zaščitna mazila. Plenični dermatitis je nealergijska vnetje kože v pleničnem predelu, ki se pojavi pri 50-65% dojenčkov in doseže vrhunec med 9. in 12. mesecem starosti, običajno pa izgine po 2. letu starosti. Plenica ima na kožo okluzivni učinek, kar pomeni, da je koža v tem predelu izpostavljena vlagi in višjim temperaturam, hkrati pa je tudi na kratko izpostavljena urinu in blatu. Vsi ti dejavniki vodijo do poškodbe kožne pregrade, kar poveča prepustnost za potencialno dražilne snovi. Čiščenje kože pod plenicami mora biti redno in nežno z uporabo blagih čistilnih sredstev (nevtralen ali kisel pH, brez dražilnih snovi). Po čiščenju nanesite na kožo primerno mazilo ali kremo za nego pleničnega predela (cinkov oksid, pantenol itd.).
Alergijski Izpuščaji in Atopijski Dermatitis
Alergijski kožni izpuščaj se najpogosteje pojavi zaradi odziva imunskega sistema na beljakovine v hrani v obliki koprivnice, srbečice, lahko tudi oteklin v predelu ust, oči in ustne votline.
Atopijski dermatitis (ekcem)
Atopijski dermatitis je kronična vnetna kožna bolezen, ki povzroča suho, srbečo in razdraženo kožo. Pogosto se pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih ter lahko traja več let. Bolezen se lahko pojavi že v prvih mesecih življenja kot pordela, otekla koža z mehurčki in pikicami po licih, čelu, lasišču, zunanjih predelih spodnjih in zgornjih okončin ter trupu. Otrok se zaradi njih praska, drgne in joka. Koža pod plenicami običajno ni vneta. Način izražanja preobčutljivosti se s starostjo spreminja. Po prvem letu je vnetje pogostejše po zapestjih, okrog gležnjev in tudi po drugih delih okončin. Pri starejših otrocih in odraslih pa je najpogostejši izpuščaj po notranji strani komolcev, kolen, hrbtišču rok, nog, vekah in vratu.
Vzroki za atopijski dermatitis:
- Genetika: Genetika je odgovorna za približno polovico primerov bolezni.
- Okoljski dejavniki: Hišni plesni, stres, onesnažen zrak, lastna pot…
- Hrana: Pri dojenčkih so najpogostejši vzroki izpuščajev alergija na mleko, jajca, pšenico, sojo in arašide. Ob dokazani preobčutljivosti na hrano se morata doječa mati oziroma otrok držati diete.
- Alergeni iz zraka: Po prvem letu so med vzroki težav pogostejši alergeni, ki jih vdihujemo iz zraka (pelodi trav in dreves, živalska dlaka, pršice). Pred šestmesečno starostjo otroka načeloma ni smiselno obremenjevati z vbodnimi alergološkimi testiranji, ker dojenčkov imunski sistem še ni zrel in rezultati niso povsem zanesljivi.
Zdravljenje in nega:Pri preobčutljivih otrocih je motena zaščitna maščobna pregrada v koži, zato je ta še bolj dojemljiva za vdor dražečih snovi iz okolja in za okužbe. Za blažja poslabšanja so na tržišču protivnetne kreme, ki so varne ter dobro prodirajo v kožo in zelo malo v krvni obtok, zato tudi sistemskih stranskih učinkov ni. Pomembno je, da tako protivnetno sredstvo namažemo na prizadeto kožo že ob prvih znakih vnetja in tako morda preprečimo hujše poslabšanje. Ko se vnetje pomiri, bodo na kožo dobro vplivale oljne kopeli. Trajajo naj 10 do 20 minut, da se voda ujame v povrhnji sloj kože. Pri negi svetujemo uporabo nevtralnih mil, brez dišav in konzervansov. Izogibajte se mehanskih pilingov in UV-filtrov, ki so organski. Tuširajte se z mlačno vodo in kožo čistite z blagimi čistili (gel za prhanje in oljni gel za telo ter šampon za čiščenje lasišča), po prhanju/kopanju pa jo vedno negujte z mazili (AtopicBalm), kremami (AtopicCream) ali losjoni (AtopicLotion), odvisno od potreb kože.
Kontaktni dermatitis
Kontaktni dermatitis nastane zaradi neposrednega stika kože z dražilnimi snovmi ali alergeni. To lahko vključuje detergente, mila, kozmetiko, rastline (npr. strupeni bršljan) in kovine.
Urtikarija (koprivnica)
Urtikarija se pojavi kot serija rožnatih ali rdečih izboklin, ki močno srbijo in se pogosto pojavljajo in izginjajo v nekaj urah. Pogosto je posledica alergijske reakcije in je lahko spremljana z otekanjem. Izpuščaj je običajno reliefen in se lahko širi s stikom.
Potničke (Miliaria)
Pri dojenčkih in majhnih otrocih so izjemno pogoste t.i. potničke (miliaria). Ker so otrokove znojnice še nerazvite, se lahko zamašijo, če je otrok pretoplo oblečen ali če je okolje prevroče. Rezultat so drobne, rdeče ali prozorne pikice, najpogostejše v kožnih gubah, na vratu, hrbtu ali pod pazduho. Potničke niso nevarne in ne zahtevajo mazil. Vzrok je lahko zamašitev znojnih žlez, kar se manifestira kot mehurčki, papule ali pustule na koži, običajno na trupu, lahko pa tudi na čelu, rokah in pokritih delih kože. Pojavi se pri 40% dojenčkov, običajno v prvem mesecu življenja. Glavni vzrok je zamašitev znojnih žlez, kar povzroči kopičenje kožnih ostankov ali bakterij, kot je Staphylococcus, v povrhnjici. Zamašitev vodi do iztekanja znoja v povrhnjico ali usnjico, kar povzroči prekomerno vlago v celicah, otekanje in zamašitev kanalov. Za izboljšanje stanja lahko pomaga hladnejše okolje in nošenje zračnih oblačil, miliaria pa bo spontano izginila. Vendar se dejansko zdravljenje med vrstami razlikuje. Miliaria crystallina se običajno ne zdravi in običajno izgine v 24 urah. Miliaria rubra ima značilne vnetne strukture, ki se lahko zdravijo z blagimi kortikosteroidi (1-2 tedna).
Pigmentna Znamenja
Pigmentna znamenja nastanejo zaradi razmnoževanja celic, ki tvorijo pigment (prirojeni melanocitni nevusi) pri 1-3 % novorojenčkov. Lahko so vidni že ob rojstvu ali pa se pojavijo v prvih mesecih življenja. So rjavkaste ali črne barve z neravnimi robovi in se lahko večajo z razvojem otroka. Ta znamenja morajo zdravniki redno nadzirati.
Kdaj Poiskati Zdravniško Pomoč?
Čeprav večino izpuščajev lahko oskrbite doma, obstajajo znaki, ki zahtevajo strokovno oceno. Načeloma, če izpuščaj traja več kot nekaj dni ali se neprestano vrača, je priporočljiv obisk pediatra. Posebej bodite pozorni, če izpuščaj spremljajo resni simptomi, kot so:
- Visoka vročina
- Oteženo dihanje
- Oteklina
- Bolečina
- Občutljivost na svetlobo
- Bruhanje
- Omotica
- Intenzivno srbenje
Prav tako je nujen obisk zdravnika pri znakih sekundarne okužbe, kot so gnojni predeli ali močno pordela, vroča in boleča območja okoli izpuščajev. Prav tako je pomembno, da se takoj posvetujete z zdravnikom, če sumite na meningokokno okužbo (izpuščaj, ki ne zbledi pod pritiskom - petehije ali purpura). Prav tako je nujen obisk zdravnika, če je otrok letargičen, težko ga je zbuditi, zavrača tekočino ali bruha in toži za glavobolom.
Zaključek
Otrokova koža je njegova prva obrambna linija pred zunanjim svetom, zato je njena krepitev izjemnega pomena. Ne glede na to, ali so pikice posledica virusa ali občutljivosti, je osnova dobrega okrevanja in preventive ustrezna higiena in vlaženje. Uporabljajte blaga mila s pH vrednostjo, ki ustreza koži (okoli 5,5), in se izogibajte agresivnim detergentom pri pranju otroških oblačil. Redno vlaženje kože z nevtralnimi losjoni preprečuje nastanek mikrorazpok, skozi katere bi lahko vstopili alergeni ali bakterije. Zapomnite si, da je večina izpuščajev le prehodna faza v odraščanju. Z opazovanjem otrokovega splošnega počutja, poznavanjem testa s kozarcem in mirnim pristopom boste te situacije obvladali brez težav. Niti dojenčkova koža ni vedno nežna in brez napak. Družinsko popoldne v parku bi moralo biti idealno za sprostitev, a včasih življenje prinese nepričakovane obrate. Medtem ko vaši otroci veselo tekajo med drevesi, lahko nenadoma opazite nekaj nenavadnega: drobne rdeče pike na koži vašega malčka. Takšni izpuščaji niso zgolj neprijetni, ampak lahko nakazujejo skrite zdravstvene težave, ki zahtevajo vašo pozornost. Hitro in pravilno prepoznavanje izpuščajev je ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja vaših najmlajših.