Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih predstavlja temelj za lažje usklajevanje starševskih in delovnih obveznosti ter podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti med spoloma. Ta zakon določa pravice staršev do različnih oblik starševskih dopustov in nadomestil med njimi, kar je ključnega pomena za sodobne družine. V Sloveniji je bil v zadnjih desetletjih narejen pomemben napredek pri zagotavljanju ustreznih pogojev za starše, pri čemer materinski dopust ostaja osrednji element te podpore.
Pravica do materinskega dopusta in njegovo trajanje
Materinski dopust je najstarejši in najbolj poznan tip porodniškega dopusta, namenjen neposredno materi. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni in je namenjen pripravi na porod (28 dni pred porodom), negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem (77 dni po porodu). V tem času mama prejema 100 % nadomestilo plače. Materinski dopust je delno obvezen; vsaka mati mora izkoristiti vsaj 15 dni materinskega dopusta pred ali po porodu, kar je zakonsko določeno.
Pomembno je poudariti, da je materinski dopust potrebno koristiti v enem kosu, saj ga ni mogoče koristiti po delih. Za trajanje materinskega dopusta oziroma za njegov začetek se odloči materin ginekolog. Ta lahko dopust predlaga do 28 dni pred porodnim rokom. Sicer je lahko ta dopust tudi krajši, vendar je predporodni dopust nenadomestljiv. V zelo redkih primerih je do materinskega dopusta upravičen tudi oče oziroma druga odgovorna oseba.
Nadomestilo med materinskim dopustom
V času materinskega dopusta je mati upravičena do 100 % povprečnega osnovnega dohodka, pri čemer zgornje meje pri prejemkih ni. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za dopust. Na primer, če je vloga vložena v septembru 2020, se upoštevajo izplačane plače od julija 2019 do junija 2020. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Nacionalni sistem zdravstvenega varstva določa, da mora biti vsaka mati oziroma starš deležen brezplačne zdravniške oskrbe v času materinskega dopusta. Vendar pa vlogo igra tudi to, ali ima oseba sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. V primeru, da ga nima, mora vsaka oseba, ki koristi materinski dopust, kriti med 10 % in 90 % stroškov zdravniške oskrbe.
Zgodovinski razvoj materinskega dopusta v Sloveniji in svetu
Materinski dopust je imel pomembno vlogo v Evropi večino 20. stoletja. Uvedla ga je Mednarodna organizacija dela (ILO) leta 1952 s konvencijo o zaščiti mater. V poročilu iz leta 2010 ILO navaja, da je v tistem letu 51 odstotkov držav po svetu imelo zagotovljen porodniški dopust v dolžini najmanj 14 tednov, 20 odstotkov držav 18 tednov ali več, tretjina držav pa zagotavlja 12- do 13-tedenski dopust.
V Sloveniji se je trajanje porodniškega dopusta postopoma spreminjalo:
- V poznih štiridesetih letih 20. stoletja je porodniški dopust trajal 84 dni.
- V petdesetih letih je bil podaljšan na 105 dni.
- V šestdesetih letih je dosegel 135 dni.
- V osemdesetih letih je bil sprejet 6-mesečni porodniški dopust.
- Nekaj let za tem je bila zakonsko sprejeta možnost delitve porodniškega dopusta med starše.
- Leta 1986 je bil porodniški dopust podaljšan na eno leto in je vključeval 100-odstotno nadomestilo plače.
V obdobju prehoda v nov politični in ekonomski sistem je bilo z Zakonom o starševstvu in družinskih prejemnikih ter Zakonom o delovnih razmerjih še dodatno spodbujeno enakopravnejše sodelovanje obeh staršev v skrbi za otroke. Leta 2003 so očetje v Sloveniji poleg že uveljavljenega enoletnega starševskega dopusta dobili pravico do dodatnih 15 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko porabijo v času 105 dni porodniškega dopusta.
Očetovski dopust: Spodbujanje očetovske vloge
Očetovski dopust je namenjen izključno očetom in predstavlja pomemben korak k enakopravnejši delitvi starševskih obveznosti. Za prvih 15 dni očetovskega dopusta država zagotavlja očetovsko nadomestilo, za ostalih 55 dni pa plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače. Vendar pa je treba omeniti, da očetje očetovski dopust v manjši meri koristijo tudi zato, ker si več neplačanega dopusta finančno ne morejo privoščiti in ker delodajalec temu ni naklonjen.
V Sloveniji očetje lahko koristijo 30 dni očetovskega dopusta. Država jim zagotavlja očetovsko nadomestilo. Pravico do njega uveljavljajo na centru za socialno delo, kjer ima mati prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. To storijo po rojstvu otroka, najpozneje na dan nastopa očetovskega dopusta. Oče lahko koristi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka v polni ali delni odsotnosti, do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka. Preostanek do 30 dni lahko koristi kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Če oče koristi manj kot 15 dni, mu bodo preostali dnevi propadli.
Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Pravico do podaljšanja ima tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
Starševski dopust: Fleksibilnost in delitev skrbi
Starševski dopust predstavlja še eno pomembno pravico, ki omogoča staršem večjo fleksibilnost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Ta dopust pripada obema staršema in se prične takoj po izteku materinskega dopusta. Oba starša imata pravico koristiti do 130 dni dopusta (skupno do 260 dni dopusta). Vendar pa mati ne more prenesti vsega dopusta na očeta, temveč le do 100 dni dopusta; preostalih 30 dni lahko ostane neizkoriščenih ali jih koristi mati.
Večino starševskega dopusta je potrebno koristiti takoj in v strnjeni obliki, do največ 75 dni pa se ga lahko prenese na kasneje, najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole. Načeloma starševski dopust traja največ 260 dni, a se lahko v izjemnih primerih tudi podaljša, če obstajajo primerni in tehtni razlogi. V primeru rojstva dvojčkov ali trojčkov se lahko starševski dopust podaljša za 90 dni v primeru dvojčkov, 180 dni v primeru trojčkov in tako naprej. Starševski dopust se podaljša tudi v primeru, če otrok potrebuje posebno nego, kar določi zdravniška komisija.
Vpliv starševskih dopustov na zaposlovanje in napredovanje
Zagovorniki porodniškega dopusta menijo, da ta pripomore k zdravju otroka in izboljša pozicijo ženske na delovnem mestu. Vendar pa je manj znanega o vplivu porodniškega dopusta na ekonomijo organizacije. Avtorji so s pregledom obsežne literature o vplivu porodniških dopustov in ostalih prekinitev dela zaradi starševske vloge in družinskih obveznosti prišli do zaključkov, da vse tovrstne prekinitve dela vključujejo t.i. "wage penalty" oziroma znižanja plač zaposlenih.
Raziskava na slovenskem vzorcu je pokazala, da je bila pri pogovorih o zaposlovanju in napredovanju skoraj četrtina staršev vprašanih o načrtih glede otrok. To vprašanje je bilo večkrat zastavljeno ženskam (28 %) kot moškim. Podatki pridobljeni na slovenskem vzorcu očetov in mater kažejo, da so matere v večji meri poročale o negativnih izkušnjah z zaposlovanjem, pri čemer je dobra petina žensk in le 3 % moških imelo težave pri iskanju službe zaradi načrtovanega starševstva. Materam je bilo v primerjavi z očetom večkrat onemogočeno napredovanje. Matere poročajo o več dodatnih obremenitvah na delovnem mestu kot očetje. O poslabšanju odnosov z nadrejenimi po rojstvu najmlajšega otroka pa poroča 13 % anketirank in le 3 % anketirancev.
Nekatere matere, ki se ob koncu porodniškega dopusta soočajo z vračanjem na delovno mesto, doživljajo separacijsko anksioznost. Gre za neprijeten čustveni občutek krivde, žalosti ali skrbi, ki je povezan z izkušnjo ločitve od otroka. Matere se pogosto čutijo krive, ker otroka v času delovnika dajejo v varstvo, so zaskrbljene glede ustreznosti varstva in otrokovega počutja.
Correl, Benard in Paik na primer ugotavljajo, da so bili udeleženci v vlogi kadrovikov pri pregledu življenjepisov in prošenj za delo pristranski v prid očetom ter da so matere v očeh delodajalcev videne kot manj kompetentne, manj predane, manj primerne za zaposlitev ali napredovanje in si nasploh zaslužijo nižje plače.
Vloga države in družinske politike
Naloga države je ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotavljati varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Slovenija je na svetovnem vrhu držav, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo največ. Materinski dopust v Sloveniji traja 105 dni, denarno nadomestilo pa znaša 100 odstotkov osnove in navzgor ni omejeno. Očetom omogočamo, da že v zgodnji dobi sodelujejo pri skrbi za otroka. Do starševskega dopusta so upravičeni tako matere kot očetje, in sicer v trajanju 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni). Ob rojstvu dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, starševski dopust podaljšamo.
Preživljanje otrok predstavlja precejšen finančni zalogaj, zato staršem pri tem pomagamo na različne načine. Vsakega novorojenčka pričaka denarna pomoč, namenjena nakupu opreme; starševski dodatek je namenjen materam ali očetom, ki niso zavarovani za starševsko varstvo; z otroškim dodatkom zagotavljamo dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Starši otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, prejmejo še poseben dodatek in so nekateri upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek ter do dodatnih olajšav.
Dobre organizacijske prakse so prisotne predvsem v državah, v katerih delodajalci z njimi nadomeščajo neobstoječe ali slabo razvite nacionalne politike. V Sloveniji je takih praks manj, saj obstaja dobra nacionalna politika usklajevanja dela in starševstva. Analiza OECD je pokazala, da je največ informacij o programih, prijaznih za družine, v štirih državah: Avstraliji, na Japonskem, v Veliki Britaniji in ZDA, v katerih je ureditev javnega otroškega varstva in z zakonom določenih starševskih dopustov slabša v primerjavi z večino evropskih držav.
Praktični vidiki uveljavljanja pravic
Za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka je potrebno oddati vlogo na krajevni pristojni enoti, kjer imate stalno bivališče. Za materinski dopust in starševski dopust je to obrazec S-1/1. Če bo pravico uveljavljal oče (ali kdo drug pod določenimi pogoji), to stori z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev. To je obrazec S1-3.
Če razmišljata o delitvi starševskega dopusta, se morate o tem pisno dogovoriti najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Temu je namenjena priloga S-2 - dogovor o izrabi starševskega dopusta.
Oče lahko koristi 30 dni očetovskega dopusta koledarskega leta. Pravico do očetovskega nadomestila veljavlja na centru za socialno delo. Za to je treba izpolniti vlogo - obrazec S1/2.
Konec starševskega dopusta še ne pomeni konca pravic. Starši lahko še vedno delajo krajši delovni čas, kar je ukrep, namenjen lažjemu usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko.
Skrb za otroke in teorija navezanosti
Teorije navezanosti, ki sta jih razvila Bowbly in Ainsworth, so sprožile val raziskav o učinkovanju vključitve otroka v vrtec ter o pomembnosti interakcije med odraslo osebo (materjo) in otrokom za vzpostavitev varne navezanosti. Bowbly je na osnovi svojih raziskav izoblikoval negativna stališča do vključevanja otrok v vrtec, saj je menil, da je najboljše vzgoje otrok deležen s strani matere in je posledično nasprotoval zaposlovanju le-teh.
Nespecifična (nediferencirana) navezanost se pojavi med 2. in 6. mesecem starosti, ko otrok razvije strah pred tujimi osebami, ki je še posebej močan okoli osmega meseca. V tem obdobju otrok uporablja selekcionirano logiko oseb, na katere se navezuje - osebe, ki so mu znane, morajo biti prisotne v njegovem okolju od 6. meseca dalje. Zato to obdobje ni primerno za ločevanje otroka od referenčne osebe. Po prvem letu starosti se otrok sčasoma navezuje na več oseb. Zgodnja vključitev otroka v vrtec pa je ugodna predvsem za otroke iz družin, kjer ni dovolj čustvene podpore in kjer imajo otroci slabše možnosti za spoznavni razvoj.
tags: #ministrstvo #materinski #dopust